Kdaj v Kranju spominski park žrtvam povojnih pobojev?

Ob odkrivanju grobišč povojnih pobojev po vsej Sloveniji, kar znova in znova spremljamo zadnje čase, pozabljamo na grobišče v Kranju.

Mi, ki smo mlajše generacije, nikakor ne moremo razumeti, kako so nekateri komunisti povojno obdobje izkoristili za pobijanje in izživljanje nad ljudmi. Če je večina grobišč po Sloveniji odmaknjena od naselij in ljudi, postaja grobišče povojnih pobojev v Kranju del urbanega naselja.

 

Po pripovedovanju prič naj bi v grobišču ležalo okoli dvesto žrtev, v glavnem Slovencev iz bližnje okolice. Eno izkopano truplo je policija pred leti že shranila. Grobišče leži v majhnem gozdičku, v bližini kranjskega pokopališča. Nedaleč proč so odprli nov nakupovalni center, še bližje se bo gradilo stanovanjsko naselje, povsem zraven se že gradi zabaviščni park.

 

Tisti, ki so bili v Beogradu, se spomnijo spominskega parka svetega Save. Park je nastal po tistem, ko so Turki njegove kosti sežgali in raztrosili po travniku. Povsod, kamor je padel pepel, je prostor spominskega parka. Tudi v Kranju že imamo primer parka spomina, to je Prešernov gaj. Prešernov gaj je zavarovan in razglašen za kulturni zgodovinski spomenik, v lasti Mestne občine Kranj, ki zanj tudi skrbi. Zaradi svoje zgodovinske vloge in pietete je prostor zasnovan kot gaj, prostor počitka, duhovnega premišljevanja in kulturnega navdiha.

 

Menim, da bi v Kranju, na kraju, kjer se nahaja grobišče pobojnih pobojev, morali postaviti spominski park. V spomin na gorje, ki je bilo po vojni povzročeno s strani nekaterih komunističnih posameznikov, v spoštovanje tem pobitim in v zadoščenje svojcem. Ter v opomin bodočim generacijam, da se kaj takega ne sme več ponoviti.

 

Valerij Grašič, Kranj