Verjamem

Verjamem, da je ta svet lep. Kljub vsemu grdemu, kar se dogaja, je lep, varen in na njem je dovolj prostora za parkiranje vsega dobrega.

To moram verjeti, da lahko živim. Kajti, če je samo nevaren in grd, potem se nam slabo obeta. Svet smo mi. Zato ne govorimo, da je grd, ker takšnega delamo mi. Vsak človek ima vsak dan tisoče možnosti, da naredi lepega – zase in za druge. Zato verjamem v ljudi. Kljub vsem žalostnim zgodbam, ki jih doživljamo. Ljudje smo bitja z neverjetnimi sposobnosti in nihče ne zna tako ustvarjati, ljubiti, verjeti, se pobirati in se učiti. Če bi vse naše moči združili za iste, dobre cilje, potem bi bili največji zmagovalci. Verjamem v otroke. Njihovi dnevi so tako polni radovednosti, njihovi trenutki polni radosti in neskončnega čudenja. Dokler jih ne umažejo neumnosti naše družbe. Pustimo jim, naj bodo čim dalj časa otroci. Ne kradimo jim otroštva z učenjem vsega tistega, za kar mi mislimo, da bo pripomoglo k njihovemu uspehu. Za uspeh potrebujejo otroci nemoteno igro in varno okolje, v katerem lahko preizkušajo svoje sposobnosti. Vrnimo jim čas, v katerem bodo ustvarjali sami. Ne zasipajmo jih z dobrinami, kajti tako jim krademo hrepenenje. Lepo je verjeti v otroke. Poglejmo jih danes z drugimi očmi. Verjamem v naravo. Kljub podatkom, koliko življenj so letos terjale naravne katastrofe. Verjamem, da ima narava vedno svoje razloge. Verjamem v njeno zdravilno moč. Verjamem, da se v življenju dogaja natanko to, kar se dogaja v naravi. Slabe stvari slej kot prej zgnijejo in naredijo prostor za nove, boljše. Le zadosti časa jim moramo dati. Zato verjamem v življenjski krog. Prav je, da ga ne spreminjamo, da ne izsiljujemo narave, da razmislimo, kakšen pomen ima iz starosti delati mladost. Mar ni vse lepo na svojem mestu. Verjamem v življenje. Kdor hoče uživati njegove plodove, mora splezati na drevo. Naj bo vaše novo leto polno vere. V karkoli.