Sončna elektrarna na strehi Mulejevega hleva

Sončna elektrarna na hlevu

Jeseniško podjetje PIN je na strehi Mulejevega hleva na Selu pri Bledu namestilo sončno elektrarno, ki naj bi že letos dala v omrežje prve kilovatne ure električne energije.

»Na gorenjskih kmetijah je še precej velikih streh, na katerih bi lahko postavili sončno elektrarno,« pravi Sašo Košir in poudarja, da je to tudi ena od možnosti za pridobitev dodatnega dohodka na kmetiji. Kmetje, ki gradijo nov hlev, naj tudi zaradi tega pazijo na to, da bo sleme strehe v smeri vzhod – zahod.

Selo pri Bledu – »Ker po slovenski zakonodaji lahko postaviš sončno elektrarno le na zazidljivo parcelo, sem na Gorenjskem raje iskal veliko streho s pravilno lego in s primernim naklonom. Našel sem jo na Mulejevi turistični kmetiji na Selu. Njihov hlev je obrnjen proti jugu, ima 55 metrov dolgo in 12 metrov široko streho oz. 660 kvadratnih metrov površine ter naklon strehe trideset stopinj«, je dejal Sašo Košir, direktor podjetja PIN, računalniški sistemi, in dodal, da je na tem območju tudi megla zelo redko, kar je pomembno za doseganje čim boljšega izkoristka.

Module (panele) z vgrajenimi sončnimi celicami, ki predstavljajo tudi kritino hleva, so začeli nameščati na streho septembra letos, v kratkem pa naj bi »spustili« v električno omrežje že prvo elektriko. Sončna elektrarna, ki je z močjo 86 kilovatov trenutno največja na Gorenjskem in v Sloveniji, bo na leto dala sto tisoč kilovatnih ur električne energije. To bo zadoščalo za potrebe približno 30 gospodinjstev, pomembno pa je tudi, da bo energija iz obnovljivega vira na letni ravni »prihranila« 72.200 kilogramov ogljikovega dioksida. »Življenjska doba takšne elektrarne je trideset let, vložek 440 tisoč evrov se bo povrnil v dvanajstih ali trinajstih letih,« je prepričan Sašo Košir, ki si ob tem želi, da bi država bolj subvencionirala ceno elektrike iz sončne elektrarne in da bi bila že ob podpisu pogodbe o prodaji elektrike znana višina subvencije za daljše obdobje.

Od sončne elektrarne na strehi hleva si obetajo koristi tudi na Mulejevi kmetiji, kjer obdelujejo osemdeset hektarjev lastnih in najetih zemljišč, redijo sto glav živine in oddajajo turistom osem sob in apartma. »S sončno elektrarno na strehi smo pridobili novo kritino, ekološko naravnost, ki jo izkazujemo s tem, pa bomo poudarili tudi pri promociji turistične kmetije,« je povedal gospodar Jože.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 11. december 2008 / 07:00

Ideje za decembrske dni (1)

V najbolj čarobnem mesecu je težko verjeti, da bi se otroci kdaj dolgočasili.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.