Županov rekordni polet, dolg 199 metrov

V Kajžnkovi hiši v Ratečah so predstavili računalniško simulacijo planiških poletov.

Župan Jure Žerjav je bil prvi, ki je preskusil napravo za računalniško simulacijo planiških poletov, ki je po novem na voljo obiskovalcem Kajnžkove hiše v Ratečah. V prvem poletu je župan pristal pri 152 metrih (»Smučina še ni bila urezana!«, je sebi v zagovor dejal po skoku), v drugem pa je odrinil veliko bolje in mu je naprava namerila kar 199 metrov dolg polet. Izzivalcem so vrata Kajžnkove hiše odprta, skoki na napravi pa omogočajo celo prekoračitev aktualnega svetovnega in planiškega rekorda, ki znaša 239 metrov. Računalniška simulacija planiških poletov je nova ponudba Kajžnkove hiše, prek katere naj bi obiskovalcem na zanimiv, dinamičen in adrenalinski način približali Planico in polete. Zamisel za tovrstno popestritev ponudbe je dala direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič. »Planico smo želeli predstaviti tako, da bi to ostalo v spominu obiskovalcev. Odločili smo se za dinamično, adrenalinsko, doživljajsko predstavitev. Tako obiskovalci doživijo, kako je stati na vrhu velikanke, kakšen je pogled v dolino, kaj doživljajo pravi skakalci,« je poudarila. Naprava je sestavljena iz posebnega stola, na katerega se usede »skakalec«, ki nato v počepu drsi po naletu, nato pa se odrine in pristane na tleh. Naprava izmeri dolžino skoka, izpiše pa se tudi mesto, na katero se je uvrstil posamezni skakalec. V napravi so uporabljeni resnični posnetki planiške velikanke, posnetki s tekem in posnetki občinstva. Nekaj so jih dobili v arhivu RTV Slovenija, večino pa jih je prispevala lokalna televizija ATM.

Naprava je stala 15 tisoč evrov in je plod domačega znanja. V Gornjesavskem muzeju Jesenice so sprva skušali najti že izdelano simulacijo smučarskih skokov, a neuspešno. Nekaj podobnega sicer obstaja na Finskem, a se je izkazalo, da posnemovanje oziroma prenos ni mogoč. Tako so se povezali z domačimi inovatorji, podjetjem MPP, ki se ukvarja z razvojem in inovacijami, ter podjetjem Siop elektronika, ki je poskrbelo za elektronski del naprave. Snovalci naprave so povedali, da je bil projekt dokaj zahteven, a nastala je naprava, ki bo, kot upajo snovalci, lahko pripomogla tudi k nadaljnjemu razvoju smučarskih skokov. Njena uporaba je namreč lahko zanimiva tudi za tiste, ki se s smučarskimi skoki ukvarjajo profesionalno.