Pred preiskavo se o njej podučite sami

Kranjskogorski zdravnik Janko Kersnik je napisal zanimiv priročnik Diagnostične preiskave za vsakdanjo uporabo.

Prim. prof. dr. Janka Kersnika, dr. med. iz Kranjske Gore, večina pozna kot domačega zdravnika. A ni le to. Je tudi predstojnik Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti Maribor, deluje še na Osnovnem zdravstvu Gorenjske, je član Odbora za strokovno-medicinska vprašanja, strokovni sodelavec številnih organizacij in še bi lahko naštevali. V času, ki mu med vsemi obveznostmi sploh ostane, pa še piše. Točno pred tednom dni je tudi izpod njegovega peresa izšel priročnik Diagnostične preiskave za vsakdanjo uporabo. Prav gotovo knjiga, ki sodi v vsak dom, saj je njena velika prednost ta, da je napisana v poljudnem jeziku in bo tako lahko koristila marsikateremu bolniku. Na več kot500 straneh je predstavljenih 98 preiskav, ki so razvrščene v naslednje skupine: glava, vrat, zgornje okončine, hrbtenica in prsni koš, pljuča, srce, trebuh, sečila in rodila, spodnje okončine, laboratorijske preiskave in razno.

Dr. Kersnik, koliko knjig lahko najdemo v vaši strokovni zbirki?

»V celoti moje avtorstvo sta dve knjigi: Kakovost v splošni medicini iz leta 1998 in učbenik Osnove družinske medicine, ki je izšel letos. Sem pa še urednik in soavtor številnih zbornikov z naših strokovnih srečanj, pa tudi Učbenika družinske medicine, ki je izšel leta 2002, v katerem sem napisal tretjino vsebine. Objavljam veliko strokovnih člankov, nekaj malega pa tudi poljudnih prispevkov, za kar, žal, pogosto zmanjka časa. A bolnikom odgovarjam na spletnih straneh, tam pa seveda bolj v poljudnem jeziku.«

 

Zadnje delo, ki ste ga uredili skupaj s kolegom Vojislavom Ivetičem, je tudi bolj poljudne narave.

»To je priročnik Diagnostične preiskave za vsakdanjo uporabo. Namenjen je tako zdravnikom kot bolnikom. Del za bolnike je prirejen tako, da v njem vsakdo lahko najde navodila za posamezno preiskavo. Opisano je, kako preiskava poteka, čemu je namenjena, kako pridemo do izvida in koliko časa se nanj čaka. Za bolnike je knjigi dodana zgoščenka, na kateri so navodila oblikovana tako, da se jih lahko natisne. Se pravi, če kdo želi imeti navodila za pregled oz. rentgensko slikanje prsnega koša ali ostale preiskave, ki so opisane, si jih lahko kar natisne.«

 

Koliko časa je priročnik nastajal?

»Dve leti. Najprej je bila ideja, nato pa so se začeli pogovori, kako bi se vsega skupaj najbolj pripravno lotili. Sprva smo mislili izdati le podrobnejša navodila za zdravnike, saj se najdejo tudi preiskave, ki so zelo redke in jih izvajajo specialisti, teh pa ni veliko. Ti potek preiskave seveda poznajo, ostalim pa nam je lahko bolj tuja. A kljub temu je pomembno, da bolniku znamo razložiti, za kakšno preiskavo gre. V drugem delu so preiskave poljudno opisane še za bolnika, da dobi predstavo, kaj ga čaka, kako bo vse skupaj videti. Ko smo idejo dokončno oblikovali, se je začelo iskanje avtorjev in teh se je nabralo kar več kot 50.«

 

Komu bi knjigo priporočali, komu bo prišla najbolj prav?

»Primerna je za vsakogar, ki gre na kakršno koli preiskavo. Knjiga bo ljudem osvetlila potek preiskave. Sicer smo bili na enem od blogov deležni komentarja, da se vse informacije lahko najde na spletu. To je res, ampak tam so v večini v angleščini. Tu pa so v knjigi zbrane na enem mestu in v slovenščini. In res je tudi, da gredo na preiskave večinoma starejši ljudje, ki jim je verjetno lažje vzeti v roke knjigo, kot pa brskati po spletu.«

 

Nabirate že gradivo za kakšno novo delo?

»Da, zbiramo gradivo za nov priročnik, ki bo namenjen zdravnikom in medicinskim tehnikom. To bo knjiga Nujna stanja. Izšla naj bi do konca prihodnjega leta. Razmišljamo pa tudi že o Navodilih za bolnika, projektu, ki ga res želimo celostno obdelati, ampak videli bomo, kako hitro nam bo šel od rok.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / / 13:05

Slovenska alpska narečja so močno povezana z nemškimi in italijanskimi

»Lep primer je slovenska narečna beseda bajta, ki je v visoki slovenščini majhna, preprosta hiša. To lahko povežemo z italijansko besedo baita, ki se v slovenščino prevaja kot koča,« nam pove Eva Ježo...

Objavljeno na isti dan


Žiri / / 20:49

Več zelenja, manj betona

Člane občinskega sveta Občine Žiri so na zadnji letošnji seji seznanili tudi s spremembami idejne zasnove ureditve središča Žirov.

Jesenice / / 20:42

Časovna kapsula Jesenic

Izšla je trinajsta številka Jeseniškega zbornika, v katerem na več kot petsto straneh pišejo o zgodovinski prisotnosti Bošnjakov na širšem območju Jesenic, zgodbah izpod parkirišč, Pocarjevi domačiji,...

Kranj / / 18:21

Umrl je likovni umetnik Nejč Slapar

Kranj – Iz Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije so sporočili, da je v 79. letu starosti umrl likovni umetnik Nejč Slapar. Slikar in grafik je bil simbol kranjskih likovnikov ter gorenjske kon...

Gospodarstvo / / 17:48

Kdo bo plačal zeleni prehod

Zeleni prehod je v zadnjih letih redno v ospredju javnih politik in tudi »prvih strani« medijev. Zaveze EU k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov so smele. Tudi Slovenija se je v nacional...

Kronika / / 17:48

Manj smrtnih žrtev, več vlomov in goljufij

V prometnih nesrečah na gorenjskih cestah je v letu 2023 umrlo manj udeležencev kot leto prej, so pa gorenjski policisti obravnavali več vlomov in nasilja v družini, vse bolj pogoste so tudi spletne p...