Športni dom bi radi razširili in posodobili.

Športni dom je premajhen

Športno društvo Šenčur si že dalj časa prizadeva za legalizacijo in rekonstrukcijo svojega športnega doma ob nogometnem igrišču v Šenčurju ter dodatno nogometno igrišče.

»Obstoječi športni dom je premajhen in ne zadostuje vsem potrebam glavnega stanovalca, to je nogometnega kluba. S posodobitvijo in razširitvijo doma bi zato na daljši rok rešili prihodnost nogometa v občini, hkrati pa pridobili normalne pogoje za delovanje tudi ostalih sekcij, še zlasti balinarske in sekcije za namizni tenis. Šahisti že nekaj časa uporabljajo dvorano v gasilskem domu v Šenčurju, medtem ko imajo košarkarji in odbojkarji prostorske pogoje dobro rešene v športni dvorani. Poleg tega bi bil denarni vložek v posodobitev športnega doma precej manjši, kot je bila investicija v športno dvorano,« pojasnjuje predsednik ŠD Šenčur Valentin Prosen.

Nogometni klub si prizadeva tudi za širitev igralnih površin. Nogometno igrišče v Šenčurju je že poldrugo desetletje vadbeni center slovenskih nogometnih reprezentanc, nogometni klub je prav toliko časa tretjeligaš (eno leto tudi drugoligaš), nenehno se širi obseg mlajših selekcij, tako da imajo že približno 200 aktivnih igralcev, od tega tri četrtine mlajših od 16 let. »Nogometno igrišče je zaradi takega obsega aktivnosti zelo obremenjeno in ga vzdržujemo s precejšnjimi napori,« je pojasnil Bojan Vidmar, predsednik nogometnega kluba. Nogometaši zato potrebujejo vsaj še eno igrišče za treninge. Želijo si, da bi bilo pokrito z umetno travo. Dobrodošlo bi bilo tudi dodatno travnato igrišče za mali nogomet, ki bi služilo mlajšim selekcijam in rekreaciji občanov.

»Občino že vsa štiri leta nagovarjamo, da preide v solastništvo naših športnih objektov, in jo prosimo za sofinanciranje obeh projektov. Določen posluh je že pokazala, saj je po dolgoletnih dogovorih z lastnico zemljišča Kristino Sitar že odkupila dodatnih 2.000 kvadratnih metrov zemljišča za nogometno igrišče. Če bi se uspeli dogovoriti še z dvema lastnikoma sosednjih zemljišč in bodo seveda na voljo sredstva, bi radi kupili še dvakrat toliko zemljišča kot letos. Ta zemljišča so sicer tudi v prostorskih planih rezervirana za športne površine,« razlaga Prosen.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / ponedeljek, 31. julij 2017 / 15:34

Najbolj brana Ogenj, rit in kače ...

Četrto leto od izida je knjiga Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače še naprej najbolj brana knjiga, tokrat letošnjega poletja!

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:21

Boštjan Glavič pričakovano novi šef gorenjske policije

Dosedanji začasni direktor Policijske uprave Kranj Boštjan Glavič je v torek vodenje gorenjske policije prevzel za nedoločen čas.

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:20

Nabirala zvončke in padla globoko v kanjon Kokre

Kranjčanka Nevenka Lužar, dekliško Šmid, je pred petdesetimi leti padla petindvajset metrov globoko v kanjon Kokre – in preživela. Svoje sreče v nesreči, svojega drugega rojstva se še danes spominja....

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:17

Čas je, da začnemo sprejemati različnost

Jurij Marussig je učitelj fizike, tehnike, je pesnik, pisatelj, v zadnjih letih pa se je najbolj posvetil inkluzivni pedagogiki, delu z otroki s posebnimi potrebami. »Da bo inkluzija lahko v polnosti...

Kamnik / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:15

Z ognjem do sprememb

Cipra Slovenija je z letošnjo akcijo Ogenj v Alpah, ki so jo prejšnjo soboto pripravili na Mali planini, poudarila problematiko mobilnosti v turizmu in spodbudila uporabo javnega potniškega prometa.

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:03

Ni leta brez naravne ujme

Na gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka zelo vplivajo naravne ujme. V minulem desetletju so sanitarne sečnje predstavljale kar šestinštirideset odstotkov celotnega poseka.