Litva, Vilna

Litva

Po številu prebivalcev je to največja od treh baltskih držav. Tudi tu je prebivalstvo mešano, ob glavnini Litovcev je tu kaka desetina Poljakov in nekaj manj Rusov.

Članstvo v Evropski uniji: od leta 2004

Politična ureditev: parlamentarna republika

Glavno mesto: Vilna

Površina: 65.200 km2

Prebivalstvo:3,5 milijona

Denarna enota: litas

BDP: 6020 evrov na prebivalca

Uradni jezik: litvanščina

Republika Litva je država v severovzhodni Evropi. Kot ena od treh baltskih držav ob Baltskem morju meji na severu na Latvijo, na jugovzhodu na Belorusijo, na jugu na Poljsko ter na severozahodu prek Kaliningrada na Rusijo.

Litva je od leta 1994 upravno razdeljena na deset okrožij, ki so nadalje razdeljena na skupaj 56 občin.

Litva je po velikosti in številu prebivalstva največja baltska država. Neodvisna je postala leta 1991 z razpadom Sovjetske zveze. Litva ima bogato zgodovino, v kateri se je bojevala z Nemci, bila povezana s Poljaki in Prusi in naposled za dolgo obdobje padla pod ruski, oziroma sovjetski vpliv. Litovska plemena je sredi 13. stoletja združil vladar Mindaugas. Bojevala so se z nemškimi viteškimi redi. V naslednjih stoletjih je celo nekoliko razširila svoje ozemlje in v 15. stoletju zmagala nad nemškimi vitezi. V začetku 15. stoletja so meje Litve že kar trdno začrtane. V naslednjem stoletju se trdneje povezuje s Poljsko in ob tem obdrži svojo avtonomijo. V 18. stoletju z delitvijo Poljske del Litve pripade Rusiji, del pa Prusiji. V 19. stoletju se začne litovska nacionalna renesansa. V prvi svetovni vojni jo okupirajo Nemci, ob koncu vojne pa se osamosvoji od imperialne Rusije in razglasi litovsko republiko, ki je leta 1920 tudi priznana. V drugi svetovni vojni jo znova okupira Nemčija, vendar je po sporazumu Nemčije in Sovjetske zveze proglašena za sovjetsko interesno sfero. Osvobodila jo je Rdeča armada. Vse do razpada Sovjetske zveze je bila njen del, imenovan Litovska socialistična republika.

V deželi prevladuje nižavje, le na vzhodu in zahodu se dviga nizko gričevje. Številna so jezera in barja, tretjino površja pokrivajo mešani gozdovi. Litovcev je 80 odstotkov vsega prebivalstva, 11 odstotkov je Poljakov, 7 odstotkov Rusov.

Prestolnica Vilna je slikovito mesto na bregovih reke Vilnele. Vilnska univerza je bila ustanovljena leta 1579 in je renesančni sklop zgradb z neštetimi notranjimi dvorišči, nekakšno mesto v mestu.

Litovski predsednik je izvoljen neposredno za petletni mandat, njegova pristojnost je tudi zunanja in varnostna politika. Enodomni parlament (seimas) ima 141 poslancev, ki jih volijo na štiri leta. Za vstop v parlament mora stranka pridobiti najmanj pet odstotkov volilnih glasov. Predsednik države je Valdas Adomkus, vlado vodi Gediminas Kirkilas.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 30. april 2008 / 07:00

Med cesto in nebom

V Galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava del akademskega slikarja Janeza Hafnerja. Zapisal se je škofjeloški krajini.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:59

Imejmo se radi

»Imejmo se radi,« je bilo eno izmed mnogih sporočil, ki so jih mladi napisali na papirnate srčke na nedavnem dogodku na kranjskem stadionu, Gorenjski verigi srca. »Imejmo se radi,« je napisal prvoš...

GG Plus / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:58

Črtomir Zorec in Prešernovo mesto Kranj

Prešernoslovec Črtomir Zorec, ki je proslavil Kranj kot Prešernovo mesto, se je rodil 14. oktobra 1907 v Stični in umrl 13. septembra 1991 v Zgornji Besnici pri Kranju. Spomnimo se ga s kratkimi iz...

GG Plus / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:55

Priznanje, ki odtehta vsa druga

Čeprav je bil dr. Dušan Petrač rojen v Kropi in že več kot pol stoletja živi v Ameriki, se je razveselil naziva častnega občana Kranja, o njegovem življenju in spominih pa sta se v Mestni knjižnici Kr...

Tržič / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:50

Ohraniti moramo svobodo

S slovesnostjo ob 74. obletnici požiga vasi so se poklonili žrtvam tragičnega dogodka, ko je nemška vojska 7. oktobra leta 1944 napadla, izropala in požgala vas Gozd.

Kamnik / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:49

Zgodbe iz preteklosti v sodobni preobleki

Turistični delavci po vsej Sloveniji se te dni veselijo stanovskih priznanj in z navdušenjem preštevajo visoke številke. Letošnja poletna sezona je bila namreč znova rekordna.