Belgija, Bruselj

Belgija

Belgija, majhna zahodnoevropska država, je ustanovna članica Evropske unije, njeno glavno mesto je sedaj središče skupnosti že sedemindvajsetih držav.

Članstvo v Evropski uniji: ustanovna članica

Politična ureditev: parlamentarna monarhija

Glavno mesto: Bruselj

Površina: 30.158 km2

Prebivalstvo: 10,4 milijona

Denarna enota: evro (pred letom 1999 belgijski frank)

BDP: 28.580 evrov na prebivalca

Uradni jezik: nizozemski, francoski, nemški

Belgija je majhna država v Zahodni Evropi, ki na severu meji na Severno morje in Nizozemsko, na vzhodu na Nemčijo, na jugu na Luksemburg in Francijo. Je zvezna država treh regij: Flamske z nizozemsko skupnostjo na severu, Valonije s francosko skupnostjo na jugu in dvojezične prestolnice Bruslja s francoščino in nizozemščino kot uradnima jezikoma. Na vzhodu države živi še okoli 70 tisoč pripadnikov nemške manjšine. Belgijska pokrajina je razgibana: ob severnem delu se razteza ravni del s 67 kilometri obale, osrednji del je gričevnat, na jugovzhodu so gozdnati Ardeni. Država, le za tretjino večja od Slovenije, je izjemno gosto naseljena, saj v mestih živi 97 odstotkov prebivalcev. Tri četrtine Belgijcev je rimskokatoliške veroizpovedi, četrtina je protestantov.

V času rimskega imperija je belgijsko ozemlje predstavljalo rimsko provinco Gallio Belgico, plemena Belgov pa je Cezar v svoji knjigi O galskih vojnah označil kot najpogumnejše med Galci. Po propadu Rima so na tem območju zavladali Franki, leta 1384 je del ozemlja pripadel Burgundiji, ki je vladala Belgiji in Nizozemski. Burgundska nadvlada se je s smrtjo zadnjega vojvode Karla Drznega končala leta 1477. Večina Burgundije je s poroko pripadla cesarju Maksimiljanu in začela se je vladavina Habsburžanov. Leta 1787 je Jožef II. odpravil lokalno avtonomijo v Belgiji in sledili so upori, ki so sovpadali z revolucijo v Franciji. Vmes je bila Belgija dve leti celo republika, a jo je Jožefov naslednik uspel pokoriti. Po vojni Avstrije s Francijo je bila prva prisiljena prepustiti Belgijo francoskim oblastem, obdobje francoske vladavine pa se konča z Napoleonovim porazom pri Waterlooju. Dunajski kongres je prinesel združitev Belgije in Nizozemske. Z belgijsko revolucijo leta 1830 je država postala neodvisna, takoj so jo priznale evropske velesile.

V Bruslju ima sedež več mednarodnih organizacij, večina evropskih institucij in NATO. Dejstvo, da je v Belgiji veliko število mednarodnih institucij, državi navrže osem milijard evrov na leto. Belgija je parlamentarna monarhija. Dvodomni parlament sestavljata poslanska zbornica, v kateri volijo poslance za največ štiri leta, ter senat z izvoljenimi ali imenovanimi člani. Zaradi politične sestave države so belgijske vlade vedno koalicijske. Na čelu monarhije je kralj Albert II., predsednik vlade je Guy Verhofstadt. Belgija je upravno razdeljena na tri federalne regije, Flamsko in Valonsko, vsaka od njih je razdeljena še na pet provinc, ter na regijo glavnega mesta Bruselj. Vse tri regije (in jezikovne skupnosti) imajo svoje parlamente in vlade ter zelo velike pristojnosti tudi na področju zunanje trgovine in davkov.

Belgija je ena prvih industrializiranih držav, bogatejša je Flandrija in glede na koncentracijo visokih tehnologij in raziskovalnih inštitutov ena od treh vodilnih evropskih regij. Belgija je poleg Luksemburga in Irske med razvitimi državami najbolj izvozno usmerjena. Od sredine devetdesetih let do začetka tega tisočletja je beležila dokaj visoko gospodarsko rast, ki je v povprečju presegla 3 odstotke na leto, pozneje pa je znašala povprečno 1,4 odstotka na leto.

Med znanimi belgijskimi imeni omenimo pisatelja Georga Simenona in Huga Clausa, pevca in skladatelja Jacquesa Brela, slikarje Jamesa Ensorja, Paula Delvauxa in Reneja Magritta, ki so nasledniki Rubensa in drugih flamskih mojstrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 17. november 2014 / 10:44

Čuvarji hladilnikov

Vladna pogajanja s sindikati zaposlenih v javnem sektorju in protesti le-teh proti novemu zniževanju njihovih dohodkov so razkrila nekatere podrobnosti, nad katerimi se je treba zamisliti...

Objavljeno na isti dan


Komenda / / 07:00

Kmetje bodo zemljo lahko nasuli

Komenda - »Predlagam, da se odvečna prst na območju Poslovne cone Komenda uporabi za zemljišča, kjer bi jo lahko uporabili za izboljšanje kakovosti kmetijskih površin, p...

Naklo / / 07:00

Bo center v Naklem

Naklo - Ministrstvo za okolje in prostor RS je 19. aprila prosilo vodstvo Občine Naklo, naj se čim prej izjasni glede možnosti izgradnje regijskega centra za ravnanje z...

Komenda / / 07:00

Župan razočaran nad okoljevarstveniki

Komenda - V drugi fazi Poslovne cone Komenda je občini prek lastnega podjetja uspelo prodati že 19 hektarov zemljišč, a lokacijski načrt kljub optimističnim napovedim še...

Kranj / / 07:00

Izšla monografija o kranjskem okrožju

Kranj - Včeraj so v Kranju najprej na konferenci za novinarje, nato pa na širšem srečanju predstavili monografijo Kranjsko okrožje v NOB 1941-1945, ki jo je napisal zgod...

Zanimivosti / / 07:00

Odpirajo kolesarski park

Kranjska Gora - V Kranjski Gori bo jutri, v petek, pričel obratovati Fun Bike park Kranjska Gora. V letošnji sezoni so ga obogatili z dodatnimi objekti in progami, kar b...