Belgija, Bruselj

Belgija

Belgija, majhna zahodnoevropska država, je ustanovna članica Evropske unije, njeno glavno mesto je sedaj središče skupnosti že sedemindvajsetih držav.

Članstvo v Evropski uniji: ustanovna članica

Politična ureditev: parlamentarna monarhija

Glavno mesto: Bruselj

Površina: 30.158 km2

Prebivalstvo: 10,4 milijona

Denarna enota: evro (pred letom 1999 belgijski frank)

BDP: 28.580 evrov na prebivalca

Uradni jezik: nizozemski, francoski, nemški

Belgija je majhna država v Zahodni Evropi, ki na severu meji na Severno morje in Nizozemsko, na vzhodu na Nemčijo, na jugu na Luksemburg in Francijo. Je zvezna država treh regij: Flamske z nizozemsko skupnostjo na severu, Valonije s francosko skupnostjo na jugu in dvojezične prestolnice Bruslja s francoščino in nizozemščino kot uradnima jezikoma. Na vzhodu države živi še okoli 70 tisoč pripadnikov nemške manjšine. Belgijska pokrajina je razgibana: ob severnem delu se razteza ravni del s 67 kilometri obale, osrednji del je gričevnat, na jugovzhodu so gozdnati Ardeni. Država, le za tretjino večja od Slovenije, je izjemno gosto naseljena, saj v mestih živi 97 odstotkov prebivalcev. Tri četrtine Belgijcev je rimskokatoliške veroizpovedi, četrtina je protestantov.

V času rimskega imperija je belgijsko ozemlje predstavljalo rimsko provinco Gallio Belgico, plemena Belgov pa je Cezar v svoji knjigi O galskih vojnah označil kot najpogumnejše med Galci. Po propadu Rima so na tem območju zavladali Franki, leta 1384 je del ozemlja pripadel Burgundiji, ki je vladala Belgiji in Nizozemski. Burgundska nadvlada se je s smrtjo zadnjega vojvode Karla Drznega končala leta 1477. Večina Burgundije je s poroko pripadla cesarju Maksimiljanu in začela se je vladavina Habsburžanov. Leta 1787 je Jožef II. odpravil lokalno avtonomijo v Belgiji in sledili so upori, ki so sovpadali z revolucijo v Franciji. Vmes je bila Belgija dve leti celo republika, a jo je Jožefov naslednik uspel pokoriti. Po vojni Avstrije s Francijo je bila prva prisiljena prepustiti Belgijo francoskim oblastem, obdobje francoske vladavine pa se konča z Napoleonovim porazom pri Waterlooju. Dunajski kongres je prinesel združitev Belgije in Nizozemske. Z belgijsko revolucijo leta 1830 je država postala neodvisna, takoj so jo priznale evropske velesile.

V Bruslju ima sedež več mednarodnih organizacij, večina evropskih institucij in NATO. Dejstvo, da je v Belgiji veliko število mednarodnih institucij, državi navrže osem milijard evrov na leto. Belgija je parlamentarna monarhija. Dvodomni parlament sestavljata poslanska zbornica, v kateri volijo poslance za največ štiri leta, ter senat z izvoljenimi ali imenovanimi člani. Zaradi politične sestave države so belgijske vlade vedno koalicijske. Na čelu monarhije je kralj Albert II., predsednik vlade je Guy Verhofstadt. Belgija je upravno razdeljena na tri federalne regije, Flamsko in Valonsko, vsaka od njih je razdeljena še na pet provinc, ter na regijo glavnega mesta Bruselj. Vse tri regije (in jezikovne skupnosti) imajo svoje parlamente in vlade ter zelo velike pristojnosti tudi na področju zunanje trgovine in davkov.

Belgija je ena prvih industrializiranih držav, bogatejša je Flandrija in glede na koncentracijo visokih tehnologij in raziskovalnih inštitutov ena od treh vodilnih evropskih regij. Belgija je poleg Luksemburga in Irske med razvitimi državami najbolj izvozno usmerjena. Od sredine devetdesetih let do začetka tega tisočletja je beležila dokaj visoko gospodarsko rast, ki je v povprečju presegla 3 odstotke na leto, pozneje pa je znašala povprečno 1,4 odstotka na leto.

Med znanimi belgijskimi imeni omenimo pisatelja Georga Simenona in Huga Clausa, pevca in skladatelja Jacquesa Brela, slikarje Jamesa Ensorja, Paula Delvauxa in Reneja Magritta, ki so nasledniki Rubensa in drugih flamskih mojstrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sreda, 11. februar 2015 / 11:33

Smo zaradi lanskega žledoloma postali previdnejši?

Vremenoslovci so za minuli konec tedna napovedali obilno sneženje in izdali opozorila o rdeči oz. oranžni stopnji ogroženosti. Na Gorenjskem, kjer naj bi veljala oranžna stopnja ogroženost...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / torek, 2. september 2008 / 07:00

Srečno, šolarji (3)

No, pa se je začelo. Dnevi so prav posebni za prvošolce, ki s svojimi pričakovanji vstopajo v hram učenosti.

Kranj / torek, 2. september 2008 / 07:00

"Občutek, da je bil nekdo v tvojem stanovanju, je grozljiv!"

Iz hiš v Kranju so vlomilci odnašali dokumente, denar, parfume, mobitele, fotoaparate, plašče ... "Težko je živeti z občutkom, da ti je in ti lahko še vedno nekdo vlomi v stanovanje. Poznam primere, k...

Kranj / torek, 2. september 2008 / 07:00

Če zdržiš, tudi uspeš

Bernarda Eržen Kosmač je novo ime v politiki. Kandidira za poslanko na listi Slovenske nacionalne stranke.

Kranj / torek, 2. september 2008 / 07:00

Najmočnejši dan v Predosljah

Za vsak okus nekaj, bi lahko strnili dogajanje ob prazniku Krajevne skupnosti Predoslje. Imeli so poligon varne vožnje za otroke, tekmovanje za najmočnejšega fanta Gorenjske, zabavo s Turbo Angels in...

Zanimivosti / torek, 2. september 2008 / 07:00

Anketa: Dodatek vsak mesec

S avgustovsko pokojnino so upokojenci z manj kot petsto evri pokojnine prejeli tudi draginjski dodatek. Je to dovolj ob vse večji draginji in ali bi ga morali dobiti vsi upokojenci, smo vprašali stano...