Izvolili smo tretjega predsednika države

Na Martinovo nedeljo smo v drugem krogu volitev za predsednika države izvolili univerzitetnega profesorja in nekdanjega diplomata Danila Türka. Tretji predsednik Slovenije bo prisegel 23. decembra.

V nedeljo, 21. oktobra, je bil prvi, 11. novembra pa drugi krog volitev za predsednika Slovenije. Do prvega kroga se je od prvotno trinajstih prebilo sedem kandidatov, ostali niso uspeli zbrati zadostnega števila podpisov ali pridobiti poslanske ali strankarske podpore za kandidaturo na volitvah. Sicer so sredi leta 2007 sodelovanje v predsedniški tekmi napovedali: Danilo Türk, Artur Štern, Darko Krajnc, Elena Pečarič, Jože Andrejaš, Jožef Horvat, Lojze Peterle, Marko Kožar, Matej Sedmak, Mitja Gaspari, Monika Piberl, Pavel Premrl in Zmago Jelinčič Plemeniti. Jože Andrejaš je bil edini »naše gore list«, gostilničar Lectar iz Radovljice.

V ožji izbor je torej prišla sedmerica. Darko Krajnc, predsednik Stranke mladih Slovenije, je za kandidaturo pridobil tri tisoč podpisov in podporo svoje neparlamentarne stranke; Zmaga Jelinčiča, predsednika Slovenske nacionalne stranke, so pri kandidaturi podprli poslanci njegove parlamentarne stranke. Mitja Gaspari, nekdanji guverner Banke Slovenije, je dobil pet tisoč podpisov državljanov, podporo pa mu je izkazala tudi stranka LDS. Danilo Türk, nekdanji veleposlanik Slovenije v Združenih narodih, je prav tako zbral pet tisoč podpisov, imel pa je tudi podporo strank SD, Zares in DeSUS. Predsednico Društva za teorijo in kulturo hendikepa YHD Eleno Pečarič so podprli trije poslanci državnega zbora. Predsednica stranke Glas žensk Slovenije Monika Piberl je uspela zbrati tri tisoč podpisov. Lojze Peterle, poslanec v Evropskem parlamentu in prvi predsednik vlade v samostojni Sloveniji, je prav tako potreboval pet tisoč podpisov, zbral pa jih je še enkrat toliko, pri kandidaturi pa so ga podpirale pomladne stranke: NSi, SDS in SLS.

V prvem krogu zmagal Lojze Peterle

Prvi krog predsedniških volitev se je končal s presenetljivim izidom. Lojze Peterle, ki je že leto dni pred volitvami začel s predsedniško kampanjo in mu je velik del javnosti pripisoval največjo možnost izvolitve, je v prvem krogu dobil manj kot tretjino glasov. Resda je bil z 28,5 odstotka glasov volivcev zmagovalec prvega kroga pred tesnima zasledovalcema Danilom Türkom (24,54 odstotka) in Mitjo Gasparijem (24,15 odstotka), toda zmaga je bila grenka, saj so si bili vsi trije prvaki zelo tesno vsaksebi, zelo blizu pa jim je bil tudi četrtouvrščeni Zmago Jelinčič z 19,3 odstotka glasov. Slednji je bil od vseh najbolj zadovoljen po razglasitvi rezultatov prvega kroga volitev, saj je bil izid zanj res ugoden. Darku Krajncu so volivke in volivci dodelili 2,17 odstotka glasov, obema damama pa vsaki manj od odstotka, Eleni Pečarič 0,87 in Moniki Piberl 0,47 odstotka glasov.

Najtesnejši je bil izid med drugo in tretjeuvrščenim kandidatom, v drugi krog volitev pa je šel z Lojzetom Peterletom vendarle Danilo Türk. Glasovanje po pošti namreč ni prineslo občutne razlike v deležu volilnih glasov. V drugem krogu predvolilne kampanje se je ta proti koncu nekoliko zaostrila. O Danilu Türku, ki so mu predvolilne projekcije že zelo kmalu začele napovedovati zmago, so nasprotniki izbrskali več senčnih plati v njegovem življenju, vključno z dejstvom, da ga ob slovenski osamosvojitvi ni bilo v Sloveniji. Takšne in drugačne napade je v svojem umirjenem diplomatskem slogu zavrnil. Vmes je dobil še podporo LDS, tako da ga je za predsednika podprl ves levosredinski blok.

Drugi krog: prepričljiva zmaga Türka

Drugi krog predsedniških volitev je bil na Martinovo nedeljo. Na njih sta se pomerila Lojze Peterle in Danilo Türk, iztekle pa so se tako, kot so napovedovale ankete. Zmagal je Danilo Türk, zanj je glasovalo 68,23 odstotka, za Lojzeta Peterleta 31,77 odstotka volivcev. Na Gorenjskem, kjer so volivci v prvem krogu več glasov odmerili Mitji Gaspariju kot Danilu Türku, so tokrat slednjemu namenili 63,98 odstotka volilnih glasov, Peterletu pa 36,02 odstotka. Danilo Türk je razen v enem prepričljivo zmagal v vseh gorenjskih volilnih okrajih: v volilnem okraju Jesenice je Türku svoje glasove dalo 72,44 odstotka volivcev, Peterletu 27,56 odstotka, v okraju Radovljica I je Türk dobil 66,14, Peterle pa 33,89 odstotka glasov, v Radovljici II pa Türk 69,50 in Peterle 30,50 odstotka. V Kranju I je bilo razmerje 70,52 proti 29,48, v Kranju II 70,72 proti 29,28 odstotka in v Kranju III 54,66 proti 45,34 odstotka, povsod v korist Türka. V Tržiču je za slednjega glasovalo 66,98 odstotka volivcev, 33,02 odstotka pa za Peterleta. V Škofji Loki I je Türk zmagal z 59,30 odstotka glasov, Peterle jih je dobil 40,70 odstotka. Edino v okraju Škofja Loka II je zmaga pripadla Peterletu: s 50,96 odstotka glasov je porazil Türka, ki jih je dobil 49,04 odstotka. V Kamniku je Türk dobil 63,88 odstotka, Peterle 36,12 odstotka, v okraju Idrija pa Türk 58,90 in Peterle 41,10 odstotka glasov. Številke tako kot na državni ravni tudi po Gorenjski kažejo na nesporno zmago Danila Türka, le škofjeloško podeželje je ostalo zvesto Lojzetu Peterletu.

Hkrati s predsedniškimi volitvami smo 11. novembra glasovali na referendumu, kjer smo odločali o noveli zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Vladni predlog sprememb in dopolnitev zakona ni bil izglasovan: zanj je glasovalo 28,79 odstotka volivcev, proti pa 71,21 odstotka. Na Gorenjskem mu je bilo volilno telo le za kanček bolj naklonjeno: zanj je glasovalo 31,96 odstotka volivcev, proti pa 68,04 odstotka. Tega dne pa smo volivke in volivci v Mestni občini Kranj glasovali tudi na referendumu o sodobnem regijskem centru za ravnanje z odpadki v Tenetišah. Na celotnem območju mestne občine je zanj glasovalo 85,19 odstotka glasov, proti pa 14,81 odstotka. Posebej so ugotavljali izid referenduma na območju Tenetiš in Kokrice, kjer večje število prebivalcev nasprotuje odlagališču. V krajevni skupnosti Tenetiše je bilo za 39,62 odstotka prebivalcev in 60,38 odstotka proti, v krajevni skupnosti Kokrica pa 51,86 odstotka za in 48,14 odstotka proti.