Problemi Letališča Lesce
V skladu z zakonom o medijih vam v objavo pošiljamo popravek glede na vsebino teksta pod gornjim naslovom avtorja A. Zupana, ki je bil v Gorenjskem glasu objavljen dne 11. decembra 2007.Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS v zvezi s problematiko gradnje letališke steze v Lescah zagotovo nima prav nobenega interesa, da se postavlja na eno ali drugo stran v sporu med Občino Radovljico in Društvom proti hrupu. Zato odločno nasprotujemo trditvi, ki jo navaja pisec teksta, češ da Sklad noče zamenjati parcele zaradi domnevnih dobrih zvez med Skladom in društvom.
Resnica je precej drugačna. Že vseskozi se namreč vlečejo dileme glede namenske rabe sedaj spornega zemljišča, ki ga želi občina pridobiti. Po veljavnem družbenem planu Občine Radovljica je namreč zemljišče opredeljeno kot območje z dvonamensko rabo, primarno kot kmetijsko, podredno pa tudi kot območje za šport in rekreacijo. Občina ima sicer sprejete prostorsko ureditvene pogoje, ki dovoljujejo širitev letališča, vendar je to akt, ki je v prostorski zakonodaji po hierarhiji akt nižjega ranga kot družbeni plan. V konkretnem primeru torej prostorski plan zemljišče opredeljuje kot območje kmetijskih zemljišč (primarna raba), prostorsko ureditveni pogoji pa že dopuščajo širitev (gradbeni poseg) letališča. To je po naših informacijah tudi razlog za vložitev ustavne pritožbe. Če se bo namreč v nadaljevanju izkazalo, da so prostorsko ureditveni pogoji nezakoniti, bo morala občina najprej zemljišča v prostorskem planu opredeliti kot stavbna, šele nato pa sprejeti prostorsko izvedbeni akt, ki bo omogočil širitev letališča. In v tem je bistvo celotnega problema.
Po sedanjem planu je namreč zemljišče opredeljeno kot kmetijsko in za promet z njim veljajo določila zakona o kmetijskih zemljiščih (ponujena cena je tudi končna prodajna cena, upoštevati je potrebno vrstni red po zakonu o kmetijskih zemljiščih). V primeru, da bo kasneje (morala biti) opravljena sprememba namembnosti zemljišč iz kmetijskih v stavbna, bi prodaja potekala na drugačen način, in sicer preko predhodnega javnega zbiranja ponudb na trgu. V tem primeru se seveda praviloma dosežejo nekajkrat višje cene kot pri kmetijskih zemljiščih. Sicer ima tudi v tem primeru občina možnost, da uveljavlja predkupno pravico, če ta obstaja, vendar mora v tem primeru skleniti kupoprodajno pogodbo po najvišje doseženi ceni iz javne prodaje.
Računsko sodišče RS je v preteklih letih na Skladu že revidiralo primere prodaj kmetijskih zemljišč, ki so jim občine kasneje, po prodaji, spreminjale namembnost zemljišč in je bila za namera o bodoči spremembi že znana v času prodaje kmetijskega zemljišča. Ocenilo jih je kot negospodarne.
Nenazadnje se postavlja tudi vprašanje pridobivanja ustreznih dovoljenj za širitev letališča na zemljiščih, katerih osnovna namenska raba je še vedno kmetijska, kar pa je v pristojnosti upravne enote. Navkljub vsem polemikam v medijih, nekako ne razumemo, da občina v tem času še ni uspela ustrezno dopolniti občinski prostorski plan, ki bi zemljišča izvzel iz območja kmetijskih zemljišč, saj v tem primeru ne vidimo več zadržkov za njihovo prodajo.
Katarina Stanonik Roter,
predstavnica za odnose z javnostmi