Največji problem je pomanjkanje zdravnikov

Z direktorjem Splošne bolnišnice Jesenice Igorjem Horvatom smo se pogovarjali o letošnjem poslovanju, o problemu pomanjkanja zdravnikov, o tem, kam so jim "ušle" medicinske sestre, pa tudi o tem, katere nove storitve lahko prihodnje leto pričakujejo bolniki.

Lahko že poveste, kakšno bo ob koncu poslovanje bolnišnice?

»Rezultat poslovanja bolnišnice bo negativen, tekoča izguba bo znašala okrog 1,1 milijona evrov, kar je nekaj manj kot lani.«

Kaj je glavni vzrok za to?

»Vzrokov je več, med glavnimi pa so še vedno velik porast diagnostičnih storitev, kar je posledica novih preiskav in povečanja varnosti dela zdravnikov. Velik problem je tudi pomanjkanje zdravnikov, zaradi česar smo prisiljeni sklepati pogodbe z zunanjimi sodelavci, ki so bistveno dražji. V ta namen smo namenili kar pol milijona evrov dodatnega denarja, da smo sploh lahko opravili program. Ta denar bi pravzaprav morali nameniti za posodobitev bolnišnice.«

Koliko zdravnikov vam trenutno manjka?

»Takoj bi zaposlili dva do tri radiologe, dva do tri interniste, dva do tri ginekologe … Razpise smo objavili v vseh časopisih, na zavodu za zaposlovanje, v zdravniških revijah, a odziva ni. Na obrobje, zunaj Ljubljane zdravniki žal nočejo priti, ne glede na to, da so vsi v sistemu javnih plač in da naj bi bile plače enake po bolnišnicah po vsej Sloveniji. Poleg tega se da kar lepo zaslužiti po pogodbah, predvsem v regijskih bolnišnicah, kjer se soočamo s pomanjkanjem kadra. Zdravniki razmišljajo takole: Zakaj bi se zaposlil za redno delo, če lahko zaslužim popoldne več? To pa podira celoten sistem dela in nam povzroča velike težave. Na eni strani smo prisiljeni realizirati program, sicer ne dobimo denarja, zato smo prisiljeni najemati zdravnike, kar pa nam močno povečuje stroške …«

Kako pa je s srednjim zdravstvenim kadrom?

»Letos je nastal kar velik problem z srednjimi medicinskimi sestrami, ker jih je veliko šlo na študij na Visoko šolo za zdravstveno nego, tako da imamo izpad prošenj in sami iščemo kader. Problem pri tem kadru so tudi bolniške, bolniške pred porodniško, kar je dostikrat posledica dokaj težkega dela, predvsem na bolnišničnih oddelkih.«

Kako je s čakalnimi dobami?

»Čakalne dobe so se močno podaljšale. V letošnjih osmih mesecih se je priliv pacientov v čakalne knjige povečal za sedemsto do osemsto ljudi. Povečalo se nam je zlasti število pacientov iz spodnjega dela Gorenjske, ki so v preteklosti tradicionalno obiskovali Ljubljano. Na eni strani smo omejeni s programom in moramo opraviti tiste posege, ki jih predpisuje država, in opraviti urgenco, obenem pa zadaj ostaja preostali program, kjer se nam močno povečujejo pritiski tako bolnikov kot zdravnikov. Prospektivni program, ki ga predpisuje država, je tako slabo plačan, da dostikrat ne pokrije niti materialnih stroškov posega, kaj šele dela, amortizacije opreme ... Upam, da se nam bo prihodnje leto z zavarovalnico uspelo dogovoriti, da bodo to bolje plačani posegi. Že pred poletjem pa nam je na arbitraži uspelo dokazati, da delamo težje primere, kot so nam jih priznavali v preteklosti. Iz tega naslova pričakujemo do konca leta še milijon evrov. To pomeni, da bomo lahko delno poplačali dobavitelje. Tako bi bil rezultat poslovanja lahko bistveno boljši – torej nekje na ničli. A tega denarja še ni. Prihodnje leto to tudi pomeni povečanje proračuna bolnišnice za milijon evrov, kar bo zagotovo olajšalo poslovanje, ne bo pa rešilo celotnega problema.«

Pripravljate se na gradnjo garažne hiše, v kateri fazi je projekt?

»Smo v fazi izbire izvajalca, trenutno pregledujemo dokumentacijo in v roku tedna ali dveh bi lahko podpisali pogodbo z izbranim ponudnikom. Marca ali aprila bi tako investitor začel gradnjo, ki bo trajala štiri do šest mesecev.«

V prihodnje pa vas čaka še ena težko pričakovana naložba – gradnja prizidka.

»Po načrtih ministrstva za zdravje bi morali pričeti graditi že letos. Dokumentacijo do izdelave gradbene dokumentacije imamo pripravljeno, čakamo še soglasje ministrstva k izdelavi gradbene dokumentacije. Žal pa so po mojih informacijah vse investicije ustavljene. Če bodo spet sproščene, bi konec prihodnjega leta ali v začetku leta 2009 lahko začeli gradnjo. Vse je torej odvisno od ministrstva za zdravje. Projekt je vreden 16 milijonov evrov.«

Lahko napoveste še kakšne novosti za prihodnje leto?

»Vendarle nam je uspelo pridobiti program magnetne resonance, tako da bomo štiri bolnišnice dobile program dela za skupno mobilno magnetno napravo, ki si jo bomo izmenjevali. Obljubljen imamo tudi program angiografije. To sta dve res pomembni napravi za Gorenjsko, ki sta tudi zelo dragi. Naprava za magnetno resonanco stane kar dober milijon evrov, angiograf pa od petsto do sedemsto tisoč evrov. Pripravljamo se tudi na manjše popravke v ginekološki operacijski dvorani, na ureditev invalidskih stranišč v ambulantah, spomladi pa nas čaka še praznovanje 60-letnice bolnišnice in 115-letnice začetka zdravstvene dejavnosti na Jesenicah.«