Priznanje z grenkim priokusom

"Dozdevalo se mi je, da bom dobil priznanje, vendar ne sedaj, ne od sedanjih politikov. Z vsemi sicer normalno komuniciram, vendar sem slišal, da v Gorenji vasi v zadnjih 25 letih ni bilo nič narejenega. To ni res in je nevredno prvega moža občine," pravi Jože Bogataj.

Jožeta Bogataja, župan v prvih treh mandatih občine Gorenja vas-Poljane, so na slovesnosti ob občinskem prazniku imenovali za častnega občana. V zadnjem letu, ko je župansko žezlo predal nasledniku, ugotavlja, da ima predvsem veliko časa, zato ga politika ne zanima več, niti večina tistih, ki jo v občini soustvarjajo. Na njihov račun pove tudi nekaj krepkih, poudarja njihovo dvoličnost. Kljub temu priznanje sprejema zaradi ljudi, občank in občanov. »Tudi sedaj se kaže, da smo delali bolje, kot so pred letom trdili nekateri. Vse, kar se je v enem letu zgodilo na občini, smo zastavili še v mojem mandatu. Morda so naredili celo manj, kot smo načrtovali mi. Za obnovo dvorane v Domu občine smo že lani pridobili denar pa se dela odvijajo šele kak mesec,« je kritičen častni občan.

Šele v zadnjem letu lahko uživa pravo upokojensko življenje, zato ga vprašamo, s čim se ukvarja. »Stalno nekaj delam, ukvarjam se z energetiko. Delati mi sicer ni treba, saj sem delal skoraj 60 let. Že zelo zgodaj sem zaradi očetove bolezni pomagal na domači kmetiji na Dolenji Dobravi, 34 let v škofjeloškem Termu, še prej pa v kmetijski zadrugi,« pravi Bogataj, ki težko sprejema dogajanje v Termu. Sedaj, ko ima več časa, več postori tudi okoli hiše, se odpravi v počitniško hišico, rad tudi potuje. Z ženo se vsaj dvakrat na leto odpravita potovanje v tujino. Tako sta bila na Kubi, v Mehiki, …, vsekakor vedno v neznane kraje.

Jože Bogataj je prejel naziv častni občan za uspešno vodenje občine v prvih treh mandatih. Pred tem pa je dva do tri mandate, tega se niti ne spominja, vodil tudi Krajevno skupnost Gorenja vas. »V času, ko so se v Gorenji vasi gradili bloki, so me prišli prosit, da bi vodil krajevno skupnost, saj tedanji vodilni niso uspeli zajeziti sporov in celo pretepov med krajani. Tako je bila moja prva naloga, da pomirim duhove,« se spominja Bogataj. Pravi, da so takrat delali po takratnih finančnih zmožnostih. Samostojno odločanje in večje možnosti investicij v kanalizacijo, vodovod in ceste pa so se neizmerno povečale z ustanovitvijo občine.

»Najtežja naloga je bila na začetku, ko smo imeli v sedanjem Domu občine le dve pisarni. Počasi smo začeli pridobivati prostor, nekaj smo tudi obnovili. Nad nami je visela tudi odločitev nekdanjih lastnikov, če bodo šli v denacionalizacijski postopek. Za to se niso odločili, mi pa smo začeli obnavljati in hkrati krepiti občinsko upravo,« razloži Bogataj. Med največje dosežke v treh mandatih šteje več zadev, posebej pa izpostavi investicije na področje šolstva in varstva otrok – v Gorenji vasi dograditev šole in vrtca, športnih igrišč, vse potrebno za gradnjo telovadnice, v Poljanah so novi prostori vrtca, dvorana in zunanje igrišče, v Javorjah je obnovljena šola in igrišče, v Lučinah igrišče, na Trebiji igrišče, na Sovodnju šola, vrtec in igrišče, … Veliko investicij je bilo tudi na področju gradnje komunalnih vodov, ki sicer niso vidni, vendar je bilo v tem času zgrajenih čez 30 kilometrov komunalnih vodov in vodovodov. Velik premik je bil narejen tudi pri obnovi cest, saj je bilo urejenih čez 130 kilometrov občinskih cest in javnih poti. Velik premik je bil storjen tudi za razvoj gospodarstva, predvsem s pridobitvijo urejene gospodarske cone Todraž, občina je kupila tudi zemljišča za cono Dobje, zastonj dobila tudi nekdanji obrat Alpine, sofinancira preživetje STC Stari vrh, …

»Mislim, da nisem bil politik v pravem pomenu besede. Na vodenje občine sem gledal kot gospodarstvenik, vsak mandat smo pridobili vsaj še za enoletni občinski proračun dodatnega denarja,« danes pravi Jože Bogataj in na vprašanje, kdaj je bilo najtežje, odgovori: »Prenašati politike. Stalno je bilo preživahno na občinskih sejah. Neprijetno je bilo, da smo se, na primer, pred sejo uskladili o proračunu, na seji pa je takratni opozicijski prvak Janez Hrovat dal nasprotne predloge. Z mnogimi sem lahko sodeloval, z nekaterimi pa sploh ne. Brez potrebe, saj bi lahko naredili še veliko več.« Dodaja, da tudi v manjših občinah obstaja politika, ki pa se mora usklajevati, nikakor pa ne sme obstajati, da kaže moč.

Nekdanji župan pravi, da bi v primeru vnovične izvolitve četrti mandat najlažje izpeljal: »Preprosto bi bilo največ za pokazati. Odprli so dvorano v Poljanah, Todraž je končan, tu je Dobje, kmalu bo nova telovadnica v Gorenji vasi. Občini želim vse dobro in uspešno delo, vendar sem kritičen. Letos niso realizirali niti enega evropskega projekta, nič se ne dogaja na področju oskrbe starejših, ne vem zakaj ni dokončan zbirni center za odpadke.« Bogataja spomnimo, da se sedaj dogajajo premiki na področju oživljanja dvorca Visoko, ki je sam ni uspel izpeljati. »Res ni šlo, vendar je bil Peter Vesenjak vseskozi v igri. Tudi če so sedaj podpisali predpogodbo, to še nič ne pomeni, saj nam je takrat nagajala Občina Škofja Loka, kako bo sedaj. Hosting in še eno podjetje sta bila vedno potencialna investitorja, vendar je ob dvorcu nezazidljivo zemljišče, česar pa v Škofji Loki niso želeli prekvalificirati. Razlog je v tem, ker je na Visokem rudnik kupil pet hektarjev zemljišč, ki sem ga v delitveni bilanci zahteval za našo občino. Tega mi niso odpustili.«

S tem nekdanji župan tudi priznava, da se je delitvena bilanca premoženja vlekla predolgo časa, z njo pa problemi. Kljub vsemu danes pravi, da je rad vodil občino, ki je doživela velik napredek. »To zagotovo drži in to vedo tudi občani. Za to ne bi potreboval nobenega priznanja,« za konec še pravi Jože Bogataj.