Računalnik in jaz: Vsi e-vključeni

Besedilo: Robert Guštin
Kategorija: GG Plus / petek, 14. december 2007 / 06:00

Termin e-vključenost pomeni zagotavljanje enakovrednih pogojev vsem, da lahko vstopajo v informacijsko družbo in izkoriščajo njene pridobitve.

Pomeni še več. Za to potrebujemo ustrezno motivacijo, ta pa se skriva v vsebinah in storitvah, ki so dostopne v digitalnem svetu. Stopnja e-vključenosti določa obseg izrabe priložnosti in koristi, ki jih ponujajo informacijsko-komunikacijska tehnologija posameznikom in skupnostim na vseh področjih življenja. Nove tehnologije, izboljšujejo kakovost življenja, ga naredijo lažjega in sodobno tehniko postavijo v službo človeku, njemu v prid.

Računalniška pismenost je predpogoj, če naj ljudje živijo z in v informacijski družbi. Zato je potrebno in nujno, da se pristopi k sistematičnemu računalniškemu opismenjevanju starejših in marginalnih skupin (invalidi, odvisniki, romi, povratniki, žrtve nasilja in zlorab). Le na takšen način bo informacijska družba dobila pravo veljavo in pomen.

Projekt računalniškega opismenjevanja starejših in marginalnih skupin, ki ga bo Vlada RS začela izvajati v letu 2008 in nadaljevala z njim tudi v letu 2009, je zasnovan po več področjih. Prvi segment predstavljajo gradiva in učno gradivo, ki morajo biti prilagojeno, tako vsebinsko kot oblikovno, ciljni populaciji. Nujno je zagotoviti enotnost teh gradiv, ki morajo biti izdana v pisni in digitalni obliki. Kakovostna gradiva so pogoj za uspešno izvajanje izobraževanj. Ker bodo gradiva namenjena tudi gluhim in slepim, morajo biti obdelana tudi zvočno in slikovno. Drugi sklop predstavlja usposabljanje učiteljev, saj ciljne skupine terjajo specifičen pristop pri podajanju znanj. Tretji sklop predstavljajo izobraževanja, ki se bodo izvajala v manjših skupinah, še zlasti pri senzorno komunikacijskih invalidih. Do konca leta 2009 naj bi preko tovrstnih programov šlo 25 tisoč ljudi.

Vključenost vseh, njihova aktivna participacija in kakovostno življenje so naša naloga in obveza. Ne smemo dopustiti, da se družba deli na tiste, ki znajo in zmorejo, ampak moramo svet narediti tak, da razlik ni, da so vsi ljudje enaki in, da zmoremo vsi.

Sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije je potrebno iz tehničnega nivoja prenesti na nivo vsebin in storitev. Le tako lahko sodobna tehnika postaja del družbe in služi ljudem za to, za kar jo potrebujejo. Sodobna družba vedno bolj postaja e-družba. Živeti v in z informacijsko družbo je veščina, ki iz dneva v dan bolj kroji naše življenje in brez katere si že skoraj ne znamo predstavljati vsakdanjega dela. Informacijska družba povezuje vse sloje prebivalstva, saj mora predstavljati za vse enako možnost.

Informacijska družba povezuje sodobne tehnologije in storitve z ljudmi. Preprosta uporaba, preglednost, dostop do vsebin, ki jih sami želimo, regijska identiteta in uporabnost so le nekatere od lastnosti, ki jih moramo ponuditi ljudem, če naj imajo od tega korist. Z bogato vsebino, lokalno in regijsko usmerjenostjo, s povezanostjo navzven, postaja informacijska družba servis v službi ljudi in njegovih uporabnikov. Naš cilj mora biti dosegati široko stopnjo e-vključenosti in preseganje digitalne ločnice. Pri tem pa je bistvenega pomena usposabljanje in vseživljenjsko izobraževanje za informacijsko družbo. Vsem prebivalcem moramo omogočiti možnost, priložnost, da se vanjo vključijo.

Razvoj sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij je znatno olajšal to skupno pot in omogočil, da lahko pri snovanju sodobne Evrope sodelujejo prav vsi njeni prebivalci. Vsakdo lahko prispeva svoj delček in vsakdo lahko spremlja, kaj se dogaja s prostorom, kjer biva in živi. Meja ni več, so le še obrisi držav, ki pa jih sodobnost presega in medsebojno povezuje. Informacijsko-komunikacijska tehnologija omogoča razmah digitalnih vsebin, omogoča povezovanje in dostopnost do teh vsebin, ponuja pa tudi velike razvojne ter znanstvene možnosti.