Nominator 280

Besedilo: Gorazd Šinik
Kategorija: Prosti čas / petek, 14. december 2007 / 06:00

Kakorkoli nam je že všečen nov slogan I FEEL SLOVENIA na "grenko"-čudni zeleni podlagi, pa se je pod to podobo občutenja ljubezni rodil zanimiv, hvalevreden projekt.

Že star slovenski pregovor pravi, da gre ljubezen skozi želodec. Najbrž je nekaj te modrosti botrovalo oblikovanju »zelene« domovinske ljubezni. In ker ta ljudska modrost še kako drži, v naših krajih pa se radi pohvalimo, da dobro jemo in pijemo, je še tolikanj bolj na mestu gastronomski projekt Slovenske turistične organizacije – STO, ki so ga pomenljivo naslovili Okusiti Slovenijo. Znani etnolog prof. dr. Janez Bogataj, brez katerega v Sloveniji pri tozadevnih gastro-etnoloških pomembnostih ne gre nič, je bil ob predstavitvi projekta na Dvoru Jezeršek na Zgornjem Brniku vsekakor glavna zvezda. Ne gre naštevati, kaj vse zanimivega je Janez Bogataj do zdaj že podpisal in uredil. Sooblikoval je pred časom sprejeto Strategijo gastronomije Slovenije, pod katero sodijo tokrat predstavljeni – katalog, film in knjiga. Zato se je Janezu Bogataju ob predstavitvenem nagovoru z veseljem pridušalo, kako je tokratni projekt zagotovo prvi v njegovem šestdesetletnem življenju, ki posrečeno združuje in povezuje. STO je namreč izdala sijajno zasnovan gastro-informativen katalog Okusiti Slovenijo, založba Darila Rokus knjigo z enakim naslovom, njegovo nadgradnjo, Digital Studio Slak pa 74-minutni film v sedmih svetovnih jezikih Slovenija-Gastronomija. Katalog sta nam predstavila direktor Direktorata za turizem mag. Marjan Hribar in direktor STO-ja mag. Dimitrij Piciga, ki je na tem mestu zamenjal Kranjčanko Barbaro Gunčar. Na precej vročem predsedniškem stolu HK Acroni Jesenice pa je nasledil Tržičana Pavla Ruparja. Zanimiva grafična rešitev nam predstavlja 24 gastronomskih regij: od ljubljanske okolice do Prlekije, od Slovenske Istre, Rovtarske, Idrijske, Cerkljanskega, Koroške … do naše Gorenjske. Prav tako je odličen slikovno-opisni pregled najbolj tipičnih jedi okolja. Predstavijo nam 170 razpoznavnih jedi. Od kranjske klobase, najstarejša omemba z nazivom »kranjska« je iz leta 1896 in jo Janez Bogataj poudarjeno izpostavlja, navkljub nekaterim nasprotovanjem, do loške smojke in medle, ajdovih krapov, rateških krapov, blejske kremšnite, dražgoškega kruhka … Hkrati pa nas obveščajo o gastro-etnoloških prireditvah in objavljajo seznam gostiln, turističnih kmetij in restavracij. Knjiga pa je prvi tovrsten celovit prikaz z opisi in recepti. Založnik Rok Kvaternik, ki je pričujoči knjigi omogočil geografsko blagovno znamko National Geographic, je ob izidu čestital prijatelju Janezu Bogataju in se zahvalil »usodi«, ki mu je omogočila, da se s tem projektom dotakne svetovnega založniškega Olimpa. Program je zabavno, a prevečkrat nekulturno, s polnimi usti, povezal zvezdnik filma Peter Poles. Njegovo domiselno potovanje skozi štiri gastronomska območja: panonsko, mediteransko, osrednje in alpsko, je polno zanimivih srečanj in pogovorov. Od trnovske solatarice do obiska pri Lectarjevem Jožu, predsedniškem kandidatu, do Tomaža Kavčiča na Zemonu v Vipavi. Kritičen turistični novinar Drago Bulc z veliko mednarodnimi izkušnjami je delil mnenje, da je trojni projekt zelo na mestu. Prihodnje leto ga čaka zanimiv organizacijski projekt. Najprej mu bomo januarja v Podljubelju, od koder je doma, čestitali za njegovih deset čez abrahama, zatem pa bo pripravljal svetovni kongres turističnih novinarjev ob njihovem petdesetletnem delovanju. Židane volje pa smo nazdravili tudi Lojzetu Slaku, dolenjski narodnozabavni blagovni znamki, ki si je v družbi žene Ivanke privoščil - kaj drugega le kot cviček. Smo si rekli na zdravje, dober tek in bog žegnaj.

Koliko veljata prepoznavnost države ter blagovna znamka podjetja na tujem, pa je pred dnevi skozi poslovno predstavitev orisal veleposlaniku Republike Poljske Piotru Kaszubi prokurist in lastnik škofjeloške družbe Sibo Group Boštjan Šifrar. Družbo, ki se je pred natanko štiridesetimi leti razvila iz obrtne delavnice, je Šifrar mlajši prevzel pred petnajstimi leti od očeta Franca, znanega loškega »obrtnika«, ki bo te dni praznoval sedemdeset let. Veleposlanika Piotra Kaszubo je seveda navduševal podatek, da podjetje izvozi kar 90 odstotkov narejenega v 31 svetovnih držav, tudi na Poljsko. Prevzet je bil ob razvojnih namerah družbe. Tovarna na Trati, ki je bila odprta pred štirimi leti, se namreč prihodnje leto širi z 12 tisoč kvadratnimi metri na novo lokacijo, v bivšo LTH. Zgovornemu Boštjanu sta bila v pomoč novi direktor družbe, Ločan Emil Uljančič (včasih Orbico) in žena Špela, tudi občinska svetnica, ki jo v nedeljo čakajo ponovljene županske volitve. Po vljudni in s kulturo obarvani zahvali se je obisk končal, hm, kje drugje kot pri okušanju slovenskih dobrot. In ko je oni dan že kazalo, da gremo prekmalu domov, se nam je zgodil še Movia. Briški vinarski zvezdnik Aleš Kristančič je prišel na predokušanje za sobotno ljubljansko-gorenjsko »slow food« omizje, ki se bo zgodilo na robu občine z volilnim molkom. Movia je z razvpitim in večkrat nagrajenim penečim Purom nazdravil Boštjanu, ki je pred dnevi praznoval osebni jubilej. Voščilo mu je vrnil, saj Movia leto manj praznuje v torek. Partagas Serie D., No. 4, letnik 2000, format Robusta, je izginevala v prijetnem dimu, kot izgineva letošnje leto. Včeraj, v četrtek so se zbrali zlati udje Active Gorenjske banke, v torek pa 15 let praznuje hranilnica Lon. Srečno! Tudi vztrajnima Dušanu K. in Igorju D.