Oliver je samo eden

Besedilo: Alenka Brun
/ 06:00

Ko igra in poje "morski vuk", so njegovi koncerti razprodani. Pred kratkim je dvakrat napolnil dvorano ljubljanskega hotela Union, vmes presenetil Jana Plestenjaka v nedeljski oddaji As ti tud not padu, 15. decembra prihaja v Kranj.

Oliver Dragojević je in ostaja mladenič po duši, čeprav je pred kratim vstopil v šesto desetletje. Rodil se je v Veli Luki na Korčuli. Glasbeno šolo je obiskoval v Splitu, kjer je najprej igral klavir, kasneje pa se je odločil še za učenje klarineta in kitare. Prvo srečanje z glasbo je doživel že pri petih letih, ko mu je oče podaril orglice. Z njimi je zabaval otroke iz svoje ulice in ladijske potnike na pogosti relaciji Split-Vela Luka.

Pred občinstvom je prvič nastopil leta 1961 na splitskem otroškem festivalu, s popularno pesmico Baloni. Hkrati je z bratom Aljošo snemal takratne svetovne uspešnice za radijsko postajo Split. Dve leti kasneje je začel z nizanjem uspehov kot pevec in klaviaturist kultne splitske skupine Batali. Na tekmovanju hrvaških amaterskih pevcev je osvojil prvo mesto s skladbo Yesterday (J. Lennon – P. McCartney), kot festivalski debitant pa je leta 1967 s pesmijo Picaferaj nastopil na Festivalu zabavne glasbe v Splitu, kjer ni doživel večjega uspeha. Prvi pravi uspehi so se začeli na splitski Prokurativi, kamor se je vrnil leta 1974 in v velikem slogu osvojil prvo mesto s skladbo Ča će mi Copacabana. Galeb i ja (1975), Skalinada (1976), Malinkonija (1977), Romanca (1977), Poeta (1978), Oprosti mi, pape (1978), Vjeruj u ljubav (1979), Nadalina (1980), so le nekatere od legendarnih antologijskih splitskih festivalskih uspešnic, ki so nastale v času večletnega plodnega sodelovanja z Zdenkom Runjićem, Oliverja pa so izstrelile v nebo hrvaških glasbenih ustvarjalcev. Danes je eden najpopularnejših hrvaških izvajalcev zabavne glasbe. Za njim je dolgoletna kariera, njegovi koncerti so razprodani. Ko smo ga povprašali, kako se počuti, ko je že nekaj let vsak njegov koncert v Sloveniji razprodan, je odgovoru 'da imajo ljudje pač radi njegove pesmi', dodal kanček humorja: »To nije ništa sporno«.

Veliko uspehov je Oliver dosegel tudi na drugih festivalih – v Zagrebu, Opatiji in Beogradu. Še posebej so ga imeli radi v Sarajevu, kjer je na festivalu Vaš šlager sezone večkrat osvojil prvo nagrado in veliko simpatij občinstva.

Njegov album Dvi, tri riči iz leta 2000 pa dokazuje, da je Oliver le eden. Kako bi lahko drugače razložili dejstvo, da po vseh teh letih na domači in tuji glasbeni sceni še vedno z enako energijo privlači vse generacije? Prav nič čudno ni, da je bil album prodan v platinasti nakladi, kar pomeni več kot petdeset tisoč izvodov.

Njegov zadnji album je izšel pred kratkim. Za Vridilo je menijo, da 'opisuje rezultate edinstvene atmosfere, v kateri je album nastajal - od prvih idej, ko so trije prijatelji - Oliver Dragojević, Ante Gelo in Alan Bjelinski postavili temelje albuma, do intenzivnega večmesečnega procesa snemanja albuma v studiu'.

Ves material je posnet v živo, z gostovanji vrhunskih hrvaških glasbenikov. Na albumu je deset pesmi, ki so jih napisali Oliverjevi dosedanji sodelavci in prijatelji (Gibonni, Hari Rončević, Dado Pastuović) in tudi novi sodelavci (Lea Dekleva, Ana Stanić, Dejan Božović).

Recenzije so novemu albumu naklonjene, dodajajo pa še, da 'celota plošče ne dopušča niti eni pesmi, da bi izstopala kot najboljša – vse so si, stojijo 'rama ob rami' in predstavljajo Oliverjevo najljubše studijsko delo.'

Ko Oliverja vprašaš, kaj meni o svojih pesmih, mu je katera ljubša od druge, pravi, da je čisto odvisno od razpoloženja. Enkrat mu je bližje ena, drugič druga. Oliver živi z in za svojo glasbo, pesmi. Veliko je v Sloveniji, kjer ima tudi dobre prijatelje. Znan je po svojem humorju, ki ga na koncertih dobro vtke v vezni tekst. Ko so ga na eni slovenskih televizij povprašali, kaj in če svetuje mladim pevcem, je odgovoril: »Treba je le verjeti v tisto, kar delaš, v svojo pesem, igranje. Tisti, ki te radi poslušajo, obiščejo tvoje koncerte.« V žargonu mladih je še dodal: »Moraš biti kul.«

Na slovenske odre se rad vrača. Sredi novembra je nastopal v Ljubljani, konec novembra v Novi Gorici, nepozaben koncert z legendarnim romantikom pa se obeta tudi Kranju. 15. decembra bo namreč ob 20. uri nastopil s spremljevalno skupino Dupini v dvorani na Zlatem polju.

Nikoli ne načrtuje, kako bo izgledal koncert. Ko nastopa, poje, kot se počuti. Poje, kar želi občinstvo, glede na njegovo trenutno razpoloženje. Verjetno je ravno to tisto, kar dela njegove nastope pristne, različne in kar je najpomembnejše: ljudje ga začutijo, se zlijejo z glasbo, poistovetijo s pevcem in besedili, ter uživajo. Če je pesem žalostna, so žalostni, če je nežna, se raznežijo, če je vesela, ploskajo in pojejo z njim.

In kaj meni o tem, da Slovenci tako ljubijo dalmatinsko glasbo? »Slovenci imajo radi morje in počitnikovanje. Ko poslušajo dalmatinsko glasbo, si predstavljajo morje. Glasba, pesem in morje – to gre vse skupaj, v paketu. Zato imajo radi dalmatinsko glasbo.«