Komentar: Diverzifikacija in diverzija!

Besednjak v kmetijstvu in gozdarstvu je postal tako učen, da ga preprost kmet že ne razume več. Ko je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pred dnevi objavilo javni razpis za ukrep Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti, se je kmet, ki ne želi biti imenovan, upravičeno spraševal, ali mu lahko to kdo pove bolj preprosto. Ob tem pa se je, upravičeno, še lomil v izgovarjavi. Iz diverzifikacije je nastala diverzija. No, pa saj ni veliko zgrešil! Diverzifikacija res ni diverzija, je pa »diverzija«, napad, na slovenski jezik.

Jezikovni pleveli se v Sloveniji razraščajo že precej časa, še bolj so se razrasli v času prilagajanja skupni kmetijski politiki Evropske unije. Zdi se mi, da Slovenija precej nekritično sprejema njen birokratski jezik, pri tem pa se prav posebej ne prizadeva, da bi kakšno tujko ali evropsko skovanko nadomestila z domačo besedo. Namesto denarne (javne) pomoči ali podpore imamo subvencije, denar smo zamenjali za sredstva in javni denarni prispevek za različna sofinanciranja. Kmetijsko pridelavo smo posodobili v kmetijsko proizvodnjo, skoraj vsaka naloga ali načrt je že projekt, namesto lepe slovenske besedne zveze za zložbo in vnovično razdelitev zemljišč smo dobili komasacije, veliko lepše kot naložba se očitno sliši investicija, dobili smo tudi plačilne sheme, strategije, prestrukturiranja proizvodnje, strukturne politike, rodila se nam je še diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti …

Tako ni samo v kmetijstvu, ampak v vseh dejavnostih in na vseh področjih. Priznam: tudi novinarji, ki pišemo o kmetijstvu, včasih precej nekritično prevzemamo zapleten vse bolj učen besednjak in ga ponujamo bralcem. Se opravičujem – za nazaj in za naprej!