Za zbornico po meri članstva

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 13. december 2007 / 06:00

Upravni odbor Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko je ocenil, da ni razlogov za to, da bi hiteli z osamosvajanjem zbornice.

Kranj – Sredi novembra je upravni odbor Območne zbornice za Gorenjsko Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) obravnaval poročilo o delu in vprašanje, ali naj tudi gorenjska zbornica gre po poti pravne samostojnosti. K pogovoru smo povabili direktorico območne zbornice Jadranko Švarc.

Leto 2007 je za gospodarsko zbornico leto velikih sprememb. Nov zakon o zbornicah je predpisal prostovoljno članstvo in GZS se je morala temu prilagoditi. Kaj se vam zdi pri tem najpomembnejše?

»Za nami je resnično dinamično leto preoblikovanja gospodarske zbornice. Večkrat poudarim, da se je zbornica preoblikovala po meri članstva, torej dela tisto, kar njeni člani želijo. GZS ima trenutno okoli trideset tisoč članov, v Območni zbornici za Gorenjsko pa je 1900 članov. To pomeni, glede na prejšnje stanje, ko je imela GZS okoli šestdeset tisoč, gorenjska območna zbornica pa 5600 članov – od tega 3030 takih, ki so morali plačevati članarino, precejšen osip in nekaj ga pričakujemo še prihodnje leto. Ostala je večina velikih in srednjih podjetij, mnoga se tudi vračajo, saj so nekatera že prvi mesec po uveljavitvi zakona izstopila in počakala na to, kaj bo s preobrazbo nastalo.

Gospodarska zbornica ostaja zastopnik interesov gospodarstva, lobistična organizacija, informator, organizator izobraževanja in svetovanja.«

Omenili ste članarino. Kolikšna je po novem in ali člani plačujejo več članarin, odvisno od tega, kako se vključujejo v zbornični sistem?

»Članarina se je s sklepom skupščine lani radikalno znižala. Za 42 odstotkov. Pri tem smo vztrajali zlasti v območnih zbornicah. Res pa je, da po prehodu na prostovoljno članstvo članarino plačujejo vsa včlanjena podjetja, medtem ko so bila prej mala in mikro podjetja tega oproščena. Za te je sedaj članarina zgolj simbolična po pet do šest evrov na mesec.«

Gospodarske družbe se v sistem gospodarske zbornice lahko vključujejo na tri načine: v območno zbornico, prek združenja oziroma panožne zbornice, oziroma le neposredno v GZS. Kaj kaže praksa?

»Res se lahko članica po statutu GZS samo odloči o načinu povezovanja. Na naši območni zbornici opažamo, da se srednja in velika podjetja zavedajo, da potrebujejo svojo organizacijo in se v večini povezujejo tako v panogi kot tudi v območni zbornici. Panožna združenja so strokovna združenja, specializirana za vprašanja in specifiko panog, medtem ko območne zbornice skrbijo za povezovanje gospodarstva in uveljavljanje interesov v lokalnem okolju.«

Nova organiziranost GZS tudi dopušča različne oblike delovanja oziroma statusa območnih zbornic. Kakšne?

»Območne zbornice lahko delujejo kot prej, torej kot del zborničnega sistema na ravni države, lahko pa se osamosvojijo in pridobijo status samostojne pravne osebe. V Sloveniji je trenutno pet osamosvojenih območnih zbornic: Novo mesto, Koper, Maribor, Celje in Velenje. Druge 'hitimo počasi' in se učimo na njihovih izkušnjah. Upravni odbor naše zbornice je na zadnji seji razpravljal tudi o samostojnosti naše območne zbornice in ugotovil, da ne vidi takšne prednosti samostojne zbornice, da bi bilo s tem treba hiteti. Tudi prvotni rok za osamosvajanje je bil odpravljen, zato bomo še počakali.

Pri tem kaže poudariti, da ima GZS v Ljubljani zelo močne strokovne službe za opravljanje skupnih nalog in ne predstavljamo si, če želimo ostati učinkoviti, da bi ostali brez številnih baz podatkov, pravne službe, centra za konkurenčnost, mednarodnega centra, močnega centra za lobiranje in drugih storitev za članstvo.«

Omenjate službe GZS. Veliko je bilo govora o potrebi po racionalizaciji teh razbohotenih služb. Je bila že izvedena?

»Strokovne službe GZS so v enem letu izjemno skrčili, zmanjšali so jih skoraj za polovico. Še lani je bilo na GZS zaposlenih 230 ljudi, danes jih je okoli 130. Na območnih zbornicah je trenutno zaposlenih skupaj 30 ljudi, na gorenjski smo štirje. Tudi tu je bilo precej krčenja, le na Gorenjskem, kjer se je vseskozi skrajno varčevalo, smo ostali vsi.«

Se je kaj spremenilo v vašem delu? Na zadnji seji ste podali poročilo o tem.

»Iz poročila o opravljenem delu za letošnjih deset mesecev je razvidno, da je bilo veliko narejenega na področju svetovanja podjetjem in pri organizaciji seminarjev in raznih delavnic. Praktično vsak teden organiziramo po dva, tri seminarje, ki so zelo dobro obiskani. Zlasti mikro in mala podjetja, ki nimajo človeških virov za številne strokovno zahtevne funkcije – s področij delovnopravne zakonodaje, davčne zakonodaje, financ, zunanjetrgovinskega poslovanja itd., takšno strokovno pomoč potrebujejo. Do konca novembra smo organizirali trideset takih dogodkov, na katerih je sodelovalo prek osemsto udeležencev. Iz statistike ugotavljamo, da ima prav naša območna zbornica med vsemi v Sloveniji največ takšnih posvetovanj in tudi največ udeležencev. Vsak dan imamo v povprečju deset do dvajset osebnih stikov ali pogovorov po telefonu, ko nas sprašujejo za razne informacije in nasvete.

Ne nazadnje je to tudi pomemben vir naših prihodkov, saj pomenijo ta sredstva kar šestdeset odstotkov denarja, potrebnega za pokrivanje stroškov delovanja naše območne zbornice. Le štirideset odstotkov dobimo od članarine.«