"Kako bi mogel postati znan"

"Ob obeležjih in ustanovah, ki v Radovljici nosijo njegovo ime, Anton Tomaž Linhart s stalno razstavo postaja tudi aktiven spomenik našega mesta," razmišlja soavtorica razstave, direktorica Muzejev radovljiške občine Verena Štekar Vidic.

Stalna razstava o Linhartu, ki ste jo lani v večjem obsegu načrtovali v baročni dvorani, bo ob občinskem prazniku v sicer nekoliko okrnjeni različici le ugledala luč sveta. Na kakšen način ste jo zasnovali po novem?

»Potem ko so nam bili letos aprila za razstavo o Linhartu v radovljiški graščini dodeljeni drugi prostori, smo avtorji: Ivo Svetina, direktor slovenskega gledališkega muzeja, arhitekt Marijan Rafael Loboda in jaz, razstavo začeli načrtovati na novo. Nemogoče je bilo namreč koncept razstave Anton Tomaž Linhart, imenitnik evropejski, ki je bil pripravljen za lanski 11. december za 137 kvadratnih metrov velik prostor, avtomatično prestaviti v dva prostora na 94 kvadratnih metrov razstavnih površin. Tako smo najprej opustili misel na staro zgodbo in se prilagodili novi situaciji, seveda pa smo pri snovanju nove razstave uporabili naša dosedanja spoznanja in zbrano gradivo o Linhartu.«

Jedro razstave bo na ogled v dveh prostorih …

»Prvi je nekoliko manjši in obiskovalce seznanja z Linhartovim časom, njegovimi sodobniki, z mislijo razsvetljenstva nasploh. S tem obiskovalca želimo uvesti v situacijo sveta, kakršnega je doživljal Linhart. Na štirih presvetljenih panojih ta čas predstavljamo v podobi Radovljice, kjer se je rodil in preživel nekaj otroških leti, Ljubljane, kjer se je šolal, in Stične, kjer je bil krajše obdobje v samostanu, na tretjem panoju je predstavljeno njegovo dunajsko obdobje, kjer se je seznanil in navdušil nad gledališčem in viharništvom in je napisal prvo slovensko tragedijo v nemškem jeziku, četrti pano pa zajema obdobje 15 let od njegove vrnitve z Dunaja pa do smrti 1795. Obiskovalci se bodo v tem prostoru nekoliko poigrali tudi s telegrafom, se seznanili z navodili za uporabo krompirja, seznanili pa se bodo tudi z največjimi imeni tistega časa, od filozofov, umetnikov do vladarjev. Iz prejšnjega koncepta razstave smo prenesli postavitev lutkovnega gledališča. Z avtorji predstave Ta veseli dan …, ki jo je v Lutkovnem gledališču Ljubljana 2001 režiral Vito Taufer, smo pripravili poenostavljeno repliko, saj želimo opozoriti tudi na to obliko uprizoritve Linhartove komedije.«

Torej bo osrednja soba razstave, ki ste jo poimenovali salon, tista, ki bo predvsem Linhartova?

»S svetlobnim efektom bomo obiskovalce popeljali v salon, kjer predstavljamo Linhartovo življenje in delo ter, kako so njegova dela »živela« po njegovi smrti, to je, Linharta po Linhartu. Izpostavljeno bo njegovo znanstveno delo, Poskus Zgodovine kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije, pa drame, pisma, ki jih je pisal prijatelju Kuraltu in zgodovinarju Antonu, nekatere spomenice, ki jih je kot državni uradnik naslavljal vladi idr. Postavitev bomo nadaljevali na hodniku, kjer si bo mogoče ogledati kratko projekcijo o radovljiških družinah v 18. stoletju, v atriju v prvem nadstropju pa obiskovalce čaka še veselo presenečenje, ki bo prvič predstavljeno na dan odprtja razstave, 11. decembra ob 18. uri.«

Razstava pa bo za Radovljico pomenila tudi novo zgodbo o Linhartu …

»Avtorji smo se ob spremembi lokacije razstave od enega res imenitnega prostora v dva manjša odločili spremeniti tudi podnaslov razstave. Namesto Imenitnik evropejski, ga bo zdaj spremljal citat iz pisma Kuraltu, »Zdaj premišljujem o tem, kako bi mogel postati znan.« Tudi postavitev bo bolj klasična od poprejšnjega koncepta. Zavedli smo se namreč, da bomo vsi skupaj morali narediti še veliko, da bomo Linharta prepoznali, kot evropskega imenitnika, kar je dejansko bil, kot en najvidnejših izobražencev svojega časa na Slovenskem. Tako ali drugače pa z razstavo v Radovljici zdaj v muzeju začenjamo novo zgodbo o Linhartu in o njegovem času. Vanjo je bilo vloženo veliko časa, znanja in tudi denarja. Prepričana sem, da bomo z njo vzbujali zanimanje domače in tuje javnosti, kakor ga vzbujamo z drugimi razstavami naših muzejev, in da jo bomo lahko vseskozi uspešno nadgrajevali, v predmetnem kot tudi v vsebinskem smislu z muzejskimi delavnicami, predavanji, novimi raziskavami, knjižnimi izdajami idr. Obsežen katalog razstave bo izšel prihodnje leto.«