Videospotnice v lepem spominu

Prve televizijske korake je naredila na nacionalni televiziji kot voditeljica Videospotnic, česar se še danes rada spominja. Danes Vesno Malnar lahko spremljamo kot voditeljico Družinskega dvoboja na TV3.

Vesna, sicer diplomirana slovenistka in novinarka, priznava, da ji to vzame precej časa, saj je oddaja na sporedu petkrat na teden, ob tem pa, kot pravi, neizmerno uživa v vlogi mame skoraj dveletnega sina Jakoba. »Izkoriščam vsak trenutek, da ob njem napolnim baterije.« Živi v Kočevju, saj je prepričana, da je kakovost življenja izven prestolnice boljša – zdaj, ko so družina, še toliko bolj.

Družinski dvoboj je na sporedu od ponedeljka do petka ob 18.45. Kaj menite, bo gledalce prepričalo, da bodo ob tej uri preklopili na TV3?

»Gledanost Družinskega dvoboja je vsak mesec boljša. Oddaja je licenčna, po številnih državah Evrope je uspešnica, zakaj ne bi bila tudi pri nas? Format je dodelan in preverjen. Preprost, kratek in tekmujejo štirje tekmovalci, ne eden sam – tako je lažje. Večkrat se je že izkazalo, da s preprostimi, kratkimi, vsakdanjimi vprašanji pridobimo že tako preobremenjenega gledalca, ki na televizijskih sporedih išče nezahtevne, zabavne, vsakdanje vsebine.«

Ali med oddajo tudi sami razmišljate o možnih odgovorih?

»Ja, velikokrat. V bistvu skupaj s tekmovalci v igri iščem asociacije in z njimi odgovarjam, tako da jih skušam zapeljati še na kakšno drugo pot razmišljanja. Večkrat smo se že spraševali, kaj je bolje, da jaz odgovore poznam ali da jih odkrivam skupaj z njimi. Če odgovorov ne vem, so moje reakcije pristne, sproščene, če pa bi jih poznala, bi morda nehote eni ali drugi skupini preveč očitno pomagala. Za zdaj velja pravilo, da odgovorov ne vem.«

Ste imeli kaj pomislekov, ko so vam ponudili vodenje?

»Takrat je bila dilema drugje, saj sem se odločala o kvizu Dežela zakladov, ki sem ga vodila skupaj s Sebastianom Cavazzo in o kvizu Družinski dvoboj. Odločitev sem morala sprejeti v istem trenutku. Sicer pa ob različnih ponudbah razmišljaš širše. Bilo je nekaj pomislekov, a ko sem seštela pluse in minuse, sem pogodbo podpisala.«

Prve korake ste na televiziji naredili kot voditeljica Videospotnic. Kako se danes spominjate tega obdobja?

»Spomini so lepi. Najlepše je bilo začetno obdobje, ko sva z Blažem Gregorinom oddajo postavljala na noge in obdobje, ko sta se nam pridružila še Peter Poles in Jadranka Juras. Kasneje so se ti odnosi, ko je ekipa postajala še večja, nekoliko skrhali, morda ker nas je bilo preveč ali pa sva z Blažem prišla do neke meje, ko so se pogledi na namen in koncept oddaje začeli spreminjati. V končni fazi sem takrat naredila 450 oddaj – tudi Videospotnice so bile na sporedu vsak dan.«

Bi se danes razveselili ponudbe za vodenje glasbene oddaje?

»Odvisno od koncepta. Je pa res, da jih na slovenski sceni trenutno ni veliko, oz. jih lahko preštejemo na prste ene roke.«

Kakšno je torej vaše mnenje o glasbenih oddajah na naših programih?

»Katere pa so glasbene? Včasih so bile glasbene oddaje – Videospotnice, Orion, Glasbena ogrlica, Sobotna noč … Katera je glasbena danes – mogoče Aritmija in Frekvenca, Odpeto in Mikroskop?«

Vam je bolj ustrezalo delo na nacionalni ali komercialni televiziji?

»Nacionalna televizija je bila moj prvi dom. Tam so te izučili vrlin nastopanja in govora pred kamero. Izkušnje dela na nacionalni televiziji so vsekakor pozitivne, vendar je trg odprt. Pogoji dela so različni, zahteve drugačne, ponudba pestra. Načelno delujem na ta način, da si vrat za seboj ne zapiram. Kakovostno opravljeno delo je vedno na prvem mestu, gojiti pozitivne odnos pa je prav tako pomembno.«

Menda ste delali tudi na radiu. Vam je bolj ustrezal kot televizija? Vas tiskani mediji ne zanimajo?

»Radio sem dala nekoliko na stran, čeprav je bil prva ljubezen. Z njim sem začela, prek radia sem pri 18 letih spoznavala medijski svet. Ima pa vsak medij svoje prednosti in slabosti. Kar se tiče tiskane besede, pa najverjetneje to strast in željo izpolnjujem s pisanjem teksta in scenarija za prireditve.«

Vedno se zelo pravilno izražate, tudi v oddaji Družinski dvoboj. Kako to, saj gre za zabavno oddajo in ne za resno?

»No ja. Skušam lepo govoriti. Če bi gledala s slovenističnega vidika, sama vem, da naredim še veliko napak. S pravilno pogovorno slovenščino se mi zdi, da je potrebno vzdrževati en nivo, ki ga, pa čeprav komercialna televizija, mora imeti. Kar se sproščenosti tiče pa tudi mislim, da jezik kar teče. Čeprav me morda v reakcijah na odgovore včasih zanese v sleng ali kakšno narečno različico. Po drugi strani pa je pomembno dejstvo kvizov to, da je vprašanje jasno, razločno in pravilno postavljeno in izgovorjeno.«

Doslej ste opravljali zelo različne voditeljske naloge. Na kaj ste najbolj ponosni? Ali obstaja naloga, pred katero bi se vam tresla kolena?

»Imam to srečo, da tudi ko imam tremo, se mi ne tresejo kolena. (smeh) Pred vsakim nastopom je prisotna pozitivna trema, ki bi ji raje rekla napetost, in je nujno potrebna, da zadevo potem spelješ profesionalno in dobro. Spomnim se velike večine svojih projektov, na vse sem ponosna, morda pa je bil največji, najodmevnejši in najzahtevnejši Slovenska popevka – ob njeni 40. obletnici.«