Sama želi služiti kruh

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 10. december 2007 / 06:00

Triintridesetletna Martina Pavlovič iz Kranja se je pred osmimi leti ponesrečila s padalom in je sedaj povsem hroma. Kljub temu želi živeti čimbolj samostojno, rada bi se zaposlila in si sama služila kruh.

Kranj - Po nesreči je bila Martina več mesecev v bolnišnici in na rehabilitaciji, nato je skušala zaživeti v novih okoliščinah. Študij na pedagoški fakulteti je za nekaj časa počakal, pozneje pa ga je kljub težki invalidnosti nadaljevala in letos spomladi tudi diplomirala iz biologije in gospodinjstva. »To je bil prav poseben študij, profesorji so prihajali na izpite k meni domov in zaradi tega sem čutila še večjo odgovornost, da se res dobro pripravim,« razlaga Martina, ki je od nesreče naprej tetraplegik in lahko deloma uporablja samo eno roko. Z njo upravlja električni invalidski voziček, na računalniku pa dela tako, da si pomaga z brado. Uči se tudi slikanja z usti, in sicer na delavnicah, ki jih omogoča Zveza paraplegikov Slovenije.

Martina je sprejela dejstvo, da se ne bo več mogla gibati in da je pri vsakdanjih opravilih odvisna od pomoči drugih ljudi, največkrat mame, ki zgledno skrbi za invalidno hčerko. Prikrajšana je tudi materialno, saj se je ponesrečila kot študentka in ji sedaj pripada le najnižji dodatek za pomoč in postrežbo. Kljub temu si želi v okviru svoji sposobnosti živeti kar najbolj samostojno. »Svoje življenje in prihodnost bi si rada kljub vsem oviram krojila čim bolj samostojno. V skladu s tem sem končala študij in se udeležujem različnih aktivnosti, sedaj pa si želim tudi sama služiti kruh. Pri uresničevanju svoje želje pa nujno potrebujem svoje prevozno sredstvo, ki bi mi pomenilo tudi večjo svobodo,« je zapisala v prošnji za pomoč pri nakupu kombija, v katerega bi lahko zapeljala svoj invalidski voziček. Sedaj si služi kruh s pisanjem člankov za otroško revijo in občasno prevaja, vendar to delo poteka od doma in prek računalnika, Martina pa bi rada delo, kjer bi imela živ stik z ljudmi. Najraje bi učila. Če imajo v šolah gibalno ovirane otroke s posebnimi potrebami, najbrž tudi invalidni učitelj ne bi predstavljal težave, pa čeprav bi morda potreboval osebnega asistenta, razmišlja Martina.

Svojo prošnjo za pomoč je naslovila na območno združenje Rdečega križa v Kranju, kjer se z današnjim dnem začenja dobrodelna akcija za pomoč pri nakupu Martininega kombija. Denar za ta namen lahko darovalci nakazujejo na račun Rdečega križa Kranj, številka 07000-0000100776 (sklic 00 271107). Martina, ki v življenju gleda naprej in si kljub težki invalidnosti ne pusti vzeti upanja na prihodnost, ocenjuje, da bo za vozilo potrebovala od 25 do 30 tisoč evrov. Občasno pa bo potrebovala tudi voznika avtomobila. Pomagajmo ji, da uresniči svoje cilje!