Vsako minuto se okuži enajst ljudi

1. december - svetovni dan boja proti aidsu.

HIV in aids sta verjetno najpogostejši kratici, uporabljeni 1. decembra. Svet od leta 1981 na 1. decembra obeležuje svetovni dan boja proti aidsu. Čeprav v medijih vse prevečkrat ponavljajo informacije o zaščiti pred okužbo, ki je povezana z varno in odgovorno spolnostjo, pa je obolelih v svetu in tudi pri nas vedno več. Hitro širjenje in neozdravljivost aidsa sta pripeljala do velike zaskrbljenosti prebivalstva, do spremembe obnašanja in načinov zdravljenja.

Zadnji podatki govorijo o 50 milijonih okuženih s HIV. Od začetke epidemije pa do danes je umrlo že več kot 18 milijonov ljudi in število okuženih in smrtnih žrtev strmo narašča. Ocenjuje se, da se vsako minuto okuži 11 ljudi, kar 50 odstotkov teh je starih od 15 do 25 let. Človek, okužen s HIV, ne umre zaradi virusa, temveč zaradi drugih okužb, ki napadajo oslabljeno telo.

Slovenija v tej statistiki za sedaj ostaja ena od redkih držav, kjer je za zdaj še relativno malo okuženih s HIV, in sicer manj kot en okužen človek na 1000 prebivalcev.

Aids ali akvirirani imunski deficitni sindrom /angl. Acquired Immune Deficiency Syndrome/, tudi sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, je definiran kot skupek simptomov in okužb, ki so posledica izčrpanosti imunskega sistema zaradi okužbe z virusom HIV in podobnih virusov pri drugih živalskih vrstah /SIV, FIV itd./ Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti so prvič spoznali leta 1981 v Ameriki, ko je močno naraslo število mladih moških s Kaposijevim sarkomom, z oportunističnimi okužbami in s pljučnicami, ki jih je povzročila Pneumocystis carinii pneumonia (PCP). Okužba s HIV moti delovanje limfocitov B, ki so del obrambnega sistema, odgovoren za tvorbo protiteles, saj povzroči pretirano tvorbo protiteles, ki so večinoma usmerjena proti samemu HIV in proti okužbam, s katerimi se je človek okužil v preteklosti. Protitelesa niso učinkovita proti številnim oportunističnim okužbam. V pozni fazi bolezni je okuženi dovzeten za oportunistične okužbe in tumorje.

Virus HIV napade celice imunskega sistema. Predvsem so prizadeti limfociti T, pa tudi druge celice, ki imajo na svoji površini CD4+ receptorje. To so posebne beljakovinaste molekule na celičnih membranah, ki jih uporabi virus za vdor v celico. Ker okužba s HIV uničuje limfocite T pomagalke, oslabi sistem, ki ščiti telo pred okužbami in rakavimi obolenji. Izguba limfocitov T pomagalk (CD4+ celice) pri osebah, okuženih s HIV, poteka v treh stopnjah in traja mesece ali leta. V zgodnjih mesecih okužbe je možen prenos okužbe drugih ljudi, saj v krvi kroži veliko virusnih delcev.

Kako se prenaša virus HIV? S HIV se ne moremo okužiti kar mimogrede, tako kot se pogosto okužimo. Virus HIV najdemo v solzah, tkivih živčnih celic, krvi, spermi, materinem mleku. Dokazano je, da se HIV prenaša le s krvjo, semensko tekočino /spermo/, z vaginalnimi izcedki in materinim mlekom. Najbolj ogroženi so homoseksualni ali heteroseksualni moški, ki nezaščiteno spolno občujejo, intravenozni jemalci drog, ki uporabljajo že rabljene igle, ter otroci mater, okuženih z virusom HIV.

Protitelesa proti virusu HIV je mogoče odkriti s preiskavo krvi. Najbolj znana testa sta ELISA – encyme-linked immunosorbent assay – encimsko vezani imunosorbentni preizkus ter preiskava Western bloot. S temi testi je mogoče odkriti proti telesa že 4–12 tednov. Po treh mesecih so protitelesa prisotna pri 95 odstotkih, po šestih mesecih pa že pri 99 odstotkih bolnikov.

Zdravljenje

Za okužbo z aidsom, žal, še vedno ni učinkovitega zdravila, ki bi lahko uničil HIV in popolnoma pozdravil okuženega. Okužba s HIV se praviloma konča s smrtjo bolnika, ki je posledica odpovedi enega od vitalnih organov. Najboljša (in najbolj priporočljiva) preventiva pred okužbo z virusom ostaja spolni odnos z enim partnerjem oz. spolni odnos z uporabo (kakovostnih) kondomov.

Literatura:

Marolt-Gomišček M, Radšel-Medvešček A. Infekcijske bolezni. Ljubljana. Tangram; 2002.

Mrdženovič J, Rajčić P. HIV infekcija i sindrom stečene imunodeficiencije.

Sonda.sfzg.hr/broj 10.

Kukovec B, AIDS. Internet.

STA, 30. 11. 2006.

Jakelič Ž. B. AIDS – preventiva je najboljše zdravilo. Občinske novice 2006/januar/;35.