Nicolo Machiavelli za današnjo rabo

Med ljudmi Machiavelli ni posebno znan, če pa ga kdo že kdaj omeni, se to nanaša praviloma na njegov izrek, da namen posvečuje sredstvo.

Torej za dosego političnega namena naj bi bila dovoljena vsa sredstva, kar pomeni v demokraciji vsa pravna in zakulisna sredstva, v totalitarizmih pa dobesedno vse, v smislu reka: »Za mano potop«. Machiavelli ima še več takšnih rekov kot na primer, da je za vladarja bolje, da se ga ljudje bojijo, kot pa da ga imajo radi. Še naslednji aktualen izrek, ki pa hvala bogu ne velja za Slovenijo, da se mora osvajalec določene države preseliti med te ljudi in z njimi živeti, če naj tam obstane, kajti najemniška, plačana vojska ni dosti vredna, saj je njen edini interes zaslužek in morebiti še avanturizem z najrazličnejšimi bolj ali manj kriminalnimi obrazi.

 

Vendar je Nicolo Machiavelli najodličnejši politični analitik vseh časov. V svojem delu Vladar je zelo kratek in jedrnat. Tako jedrnatega in pronicljivega pisca zgodovina ne pozna. Platon in kasneje seveda mnogi drugi so o politiki in državi pisali na mnogo več straneh, pa so kljub temu zelo pogosto zašli, se temeljito motili ali se izgubili v nerealnem idealizmu. Machiavelli je pogosto napačno prikazan kot tisti, ki priporoča določene nehumane, brezkompromisne metode, vendar to ne drži. On je z razumskim skalpelom brez čustev zgolj analiziral smernice, po katerih se oblasti obnašajo, in na podlagi izkušenj ugotovil, kaj se bolj izplača, ne pa kaj je bolj pošteno ali za ljudi koristno. Večkrat se začudim sam pri sebi, ko po TV slišim ob različnih katastrofah, da se oblasti bojijo, da je žrtev ali škode še več. Pretežno pa je res edino to, da se oblasti bojijo zgolj tega, ali jim bodo žrtve med prebivalstvom in ogromna škoda prinesle morebitno korist ali pa poraz zanje osebno. To drži brez izjeme prav za vse oblasti vseh časov. Morebiti je izjema edino Kristus, vendar osebno o tem nisem prepričan. Sicer poznam in zelo cenim njegove nauke, v brezmadežno spočetje in vstajenje od mrtvih pa se kljub najboljši volji ne morem prepričati. Namreč, seveda smo vsi Božji otroci, da je bil pa Kristus edini Božji sin, mi pa zgolj kreature, narejene po prvem človeku iz zemlje, se me pa do danes še ni dalo prepričati. Enako velja za Gandija. Mož je bil pacifist, vendar je spretno pretehtal in modro premislil, da se mu mirni odpor veliko bolj izplača kot pa revolucija in upor, za katera itak ni imel sredstev.

 

K temu pisanju sem se spravil zaradi zaključnice seje zadnjega občinskega sveta. Na koncu je ostal občutek užaljenosti na eni strani in negotovost pri enem od naših članov, da mu povsem legalen in po vseh pravilih izveden manjši odkup zemlje v okolici hiše zaradi maščevanja ne bo omogočen. Spoštovani član Socialnih demokratov je ponovil misel Janeza Janše, da je sodelovanje med SD in SDS zgolj mrtva črka na papirju. To seveda ne drži, mi smo podprli prav vse razvojne programske usmeritve za občino Jesenice, ki jih je predlagal župan, ki je član SD. Na državni ravni sicer vse kaže, da je res tako (nesodelovanje), na občinski ravni pa je to daleč od resnice. To sodelovanje v programski koaliciji je nadvse zgledno. To na moje veselje ne drži zgolj za naši dve stranki, pač pa prav za vse stranke.

 

Naj za konec omenim, da sem bil pred izvolitvijo za občinskega svetnika prepričan, da bo tudi v jeseniškem občinskem svetu podobno kot je v številnih po Sloveniji. Torej, da se na »nož« prepirajo in celo tožijo, posledice pa kot običajno v negativni obliki čutijo občani. Zdaj pa ugotavljam že celo leto, da sodelovanje praktično prav vseh konstruktivno poteka v korist občine in občanov. Pred občinskimi volitvami sem bil celo mnenja, da bo novi župan zelo težko tako kompetenten, kot sta bila oba predhodnika. Po enem letu dela vidim, da je retorično in organizacijsko zelo sposoben, da ima zelo dober pregled in da si prizadevna za ustrezne rešitve problemov, za občinske perspektive in razvoj.

 

Torej naj zaključim: razlikovati moramo med programsko koalicijo, ki je namenjena razvoju Jesenic, in na drugi strani politično koalicijo, ko gre za glasovanje za državnega svetnika. Nad tem se ne kaže posebno razburjati, saj smo vsi razumni, izkušeni in zreli ljudje. Če bi bila kdaj na državni ravni vladna koalicija SD + SDS, bi seveda naši elektorji glasovali v skladu s takšno pogodbo. Taka koalicija bi bila po mojem mnenju za Slovenijo najboljša, saj bi se prenehala dosedanja delitev levo : desno. Vendar pa se bojim, da razmere ta trenutek še niso povsem dozorele za to. Torej vzdržnost pri glasovanju v Državni svet seveda nima nobene zveze z osebnostjo kandidata. Kandidat je bil več kot primeren. Vendar bi pri tej konstelaciji na državni ravni ne glasovali za nikogar iz SD, pa čeprav so praktično vsi primerni in kot ljudje na mestu. Tudi elektor iz SD nikakor ne bi glasoval za morebitnega našega kandidata, glede tega je škoda izgubljati besede.

 

Zaradi takih redkih razhodov ne smemo gojiti zamer, pač pa še naprej na občinski ravni sodelovati za dobro naših dragih Jeseničank in Jeseničanov in mesta kot celote. V zadnjih letih se je veliko naredilo, v prihodnjih pa se bo gotovo še več.

 

Marjan Čufer