Na domači grudi v miru živeti, le kaj bi mogel si več zaželeti

Jesen je tisti čas, ko se narava umiri, spremeni svojo barvo in naš pogled nam radostno seže čez pisane obronke v dolini in po hribovju.

Navdušuje nas vsak obarvan list, ki pred odpadom pokaže svoje življenje v vsej intenzivnosti. Sijoča v igrivih odtenkih barv, zelena, rdeča, rumena, rjava, bordo in nato osušitev in zdrs z dreves, ki počasi postajajo gola. Dan spomina na mrtve, dan bolečine ob spominu na pokojne svojce, sorodnike, prijatelje in znance, ki jim je smrt pretrgala nit življenja. Ni jim bilo dano, da bi uživali sadove svojega dela, sadove svojega življenja. Na ta dan se spominjamo vseh znanih in neznanih junakov, borcev, ki so s puško v roki, ali z vrvjo okoli rok in kolov, na betonskih tleh, pred krematoriji umirali, a želeli so si le svobodo. Vsi so darovali svoja življenja pred oltar svoje domovine v različnih obdobjih in pogojih, tako v časi prve in druge svetovne vojne in v času zadnje 1991, čeprav kratke, a odločilne vojne za našo samostojnost, za našo državo. Po širni domovini, ob spomenikih in obeležij, ob skritih kotanjah in na senožetih, kjer so umirali naši hrabri junaki, naši borci, je v tem mesecu več cvetja kot običajno. Vse brleče lučke se bodo združile v mogočen plamen z željo, da bomo tudi prihodnje znali ceniti pridobitve narodno osvobodilnih vonj. Kako velik je bil krvavi davek našega kraja, naše KS, pripovedujejo vklesana imena na ploščah v spominskem parku na Dovjem, v gozdovih in na senožetih. V naši KS imamo 21 obeležij; plošč, grobišč in spomenikov. Veliko krvi je bilo prelite, mnogi so bili ustreljeni kot talci, sovražne sile so številne družine izgnale iz toplega ognjišča ali pa požgale cele vasi. Upamo in verujemo, da se ta krvava dejanja ne bodo nikoli več ponovila, vendar ne pozabimo preteklosti in ohranjajmo spomine na te dogodke.

Žalno slovesnost ob počastitvi spomina na mrtve pred spomenikom 1. in 2. svetovne vojne na Dovjem so izvedli krajani in krajanke, za cvetje in sveče je poskrbela KS Dovje Mojstrana. V imenu organizacije ZBU za vrednote NOB Dovje Mojstrana se prisrčno zahvaljujem recitatorjem: Tamari, Gaji, Katji, Primožu in Roku. Špeli in Veroniki, ki sta z glasbo napolnili jesensko tišino in kulturnikoma Leoni in Marselu, ki sta s pesmijo in ob zvokih harmonike napolnila naša srca. Delegacija ZBU za vrednote NOB se je poklonila žrtvam 1. in 2. svetovne vojne in položila cvetje in sveče. Delegacija je v znak zahvalnosti ponesla cvetje in sveče tudi v Drago pri Begunjah, kjer so bili ustreljeni mladi fantje, krajani Dovjega Mojstrane. Naj nas misel na rajne večkrat popelje po grobovih, naj nam bo v uteho, da jim v zahvalo prižgemo svečko in položimo cvetje. Zaželimo jim miren počitek in se poslovimo od njih z ljubeznijo in s spoštovanjem. Čeprav vedno z bolečino odhajamo od njih, se zavedamo, da je žalovanje naše nedokončano delo, ki pa je različno, kakor smo različni ljudje. Zato dajmo življenje dnevom in ne dnevom življenje.

V imenu organizacije ZBU za vrednote NOB Dovje Mojstrana

Sonja Mirtič