Prva zaobljuba za večno

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Železniki / sreda, 28. november 2007 / 06:00

Sredi novembra sta briljantno poroko praznovala Marija in Janez Šmid iz Železnikov. V 60 letih skupnega življenja sta se preselila kar devetkrat, nazadnje v svoj rodni kraj.

Železniki – Marija in Janez Šmid iz Železnikov sta se leta 1947 poročila v Škofji Loki, poročnega obreda pa po 60 letih nista ponovila, ker pravita: »Samo enkrat sva dala zaobljubo in ta naj drži za večno.« Tako sta si ob praznovanju briljantne poroke omislila kosilo s sorodniki in prijatelji v gostišču v Železnikih. Zakonca Šmid pravita, da sta se vedno razumela, poslušala sta drug drugega in se naučila sklepati kompromise. »Za spore sploh časa nisva imela. Ko sva bila dvajset let poročena, sva bila v bistvu skupaj šele deset let,« pove 85-letni Janez, ki je zaradi oficirske službe imel številne obveznosti. »Včasih sem bila tudi po več tednov sama s tremi otroki,« se spominja 81-letna Marija, ki je zaradi moževe odsotnosti skrbela za dom in družino. Zgodilo se je celo, da je bil po tri mesece na kamionu, saj je bilo treba razvoziti hrano za vojsko po vseh karavlah.

Janeza so v službi večkrat premestili, zato sta se selila po širni tedanji Jugoslaviji. Le eno leto po poroki sta se s sinom Lojzetom preselila v BiH, sledila je selitev v Črno goro, nato v Makedonijo, kjer zaradi neznanja jezika na začetku nista znala kupiti niti osnovnih živil. V tistem času se je družina povečala še za dve hčeri – Janko in Vido. Nato sta se preselila v Dravograd, pa v Ljubljano, z zadnjo, deveto selitvijo pa sta si dom uredila na Češnjici v Železnikih, saj ju je ves čas vleklo nazaj v rodni kraj, kjer sta po Marijini mami podedovala hišo, ki sta jo obnovila.

Janez izvira iz Podlonka iz Potokarjeve družine z devetimi otroki. S trinajstimi leti je šel služit v Topole, od koder je zaradi slabe hrane že drugi dan ušel. Nato je šel v Draboslovico za pastirja in kasneje na Rudno za hlapca. Z 21 leti je šel v partizane in med vojno je spoznal svojo bodočo ženo Marijo – Andrejovcovo Mici s Češnjice. »Prvič sem jo videl v Podlonku in mi je takoj padla v oči, ker je bila edina blond. Nato sem se pozanimal, čigava je,« se spominja Janez, ki je danes rad na tekočem z dogajanjem doma in po svetu, precej časa pa mu vzame tudi priprava drv, s katerimi kurita kmečko peč. Marija rada kleklja in rešuje križanke, obema pa so v veliko veselje štirje vnuki in dve vnukinji ter prav toliko pravnukov in pravnukinj.