Šundar na Žirovskem

Besedilo: Milena Miklavčič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 25. november 2007 / 06:00

Tako so nesojenim ljubimcem grozili na vsakem koraku.

Marsikateri ženi je (menda upravičeno) zavrela kri, če se je njen mož brez potrebe vlačil po gostilnah in zapravljal denar. Toda velikokrat so bile še bolj jezne na tiste, ki so njihovim možem delali družbo, kot nanje same. Tako so nemalokrat po krivem obdolževale »reveže«, ki so se že tako bali oditi domov in so se, predvsem zato, ker so se bali svojih lastnih žena, še malo dlje zadrževali v gostilni. Nikomur pa ni ravno povšeči, če se moraš zagovarjati pred kakšno tako nebodigatreba, koliko in za kateri denar se je pilo. Jezne žene so po navadi govorile takole:

- tiste barabe hujskajo mojega moža, da preti meni in otrokom,

- dovolijo mu, da v pijanosti »časti« vso gostilno,

- drugi so krivi, da je tudi moj pijanec.

Da taki možje, podkrepljeni z dodatnim »gorivom«, potem doma ženo dodobra pretepejo, razbijajo vrata, pohištvo in luči, in to samo zato, ker so dobili za svoje delo nekaj koristnih namigov za šankom, verjetno v tistih omamnih trenutkih niti nekoč niti danes ne razmišlja nihče.

Najbolj živahno je bilo, ko sta si skočili v lase dve ženski. Po navadi sta se sporekli zaradi mož. In tudi v naslednjem primeru, ob katerem so se zabavali številni sosedje, je bilo tako. Ž. je vpila na Z., da je kurba, svinja in prasica, da ji je speljala moža, za povrh pa, da jo je še okradla. Res je Z. malo pred tem od Ž.-jinega moža kupila voz sena, ga plačala na roko, toda očitno je bilo, da je možakar dobiček raje pretopil v vino, kot pa da ga bi delil z ženo.

Zelo slabo se je včasih pisalo predvsem nezakonskim mamicam. Ne samo, da so bile tarča posmeha in opravljanja daleč naokoli, to sramoto so morale prenašati še, ko so otroci odrasli. Če se je taka mama potem čez čas le omožila z očetom svojega otroka, je spet prišla ljudem v zobe. In toliko časa so jo vlačili sem ter tja, da so s svojimi strupenimi jeziki naredili zdraho ali pa celo razkol med bodočima zakoncema.

Tako so pivski bratci v gostilni bratsko vzeli v roke nekega A., ki je bil tik pred tem, da se poroči z materjo svojega nezakonskega otroka. Kameradi so mu, ob prijetni spodbudi seveda, toliko časa solili pamet s tem, s kom vse da se je »gonila« njegova bodoča žena, da se je A.-ju utrgalo. Odkolovratil je domov in svojo nič hudega slutečo nevesto pošteno pretepel in postavil pred vrata. Ko se je le toliko streznil, da so se mu zbistrili možgani, se je spomnil, kaj je naredil. Odhlačal je k svoji s krvjo podpluti nevesti in jo trdo prijel. Naštel ji je vse možne kandidate, s katerimi naj bi se mečkala po bližnjih kozolcih, toda dlje časa ko je govoril, bolj se mu je zdelo neverjetno, da bi bilo kaj takega mogoče, posebno še, ko mu je postalo jasno, da bi uboga ženska morala najprej deliti posteljo z njim, potem pa še s kom drugim.

Zgodilo se je tudi, da so bili nekateri celo v »življenjski nevarnosti« zaradi svojih »ta pravih« ali pa namišljenih skokov čez plot. Nekateri ljubosumni možje pa se tudi, potem ko je bilo že dokazano, da so njihove žene popolnoma nedolžne, niso mogli umiriti. Tako so nesojenim ljubimcem grozili na vsakem koraku:

- da mu bodo spustili čreva,

- da ga bodo odnesli na »britof«,

- da mu bodo razklali glavo, ne glede na to, če bo potem treba iti v »zatvor«.

Žalitve so v Žireh marsikdaj popestrile sicer turoben in deloven utrip vsakdanjika. Posebno so imeli na piki »prišleke«, ki po nekem nenapisanem pravilu še zdaleč niso bili toliko »vredni« kot domači fantje in možje. »Mojemu možu so ničkolikokrat očitali, da je prišel v Žiri samo zato, da bo pankrte delal. Nekdo, ki mu je bil še posebej 'gorak', mu je rekel, da mu bo vse kremplje polomil in da ga bo pobil, dokler ne bo mrzel,« pripoveduje o svojih spominih O. Njej pa je bilo rečeno, da se je zato toliko časa »gonila« naokoli, ker je noben od domačih ni hotel več povohati in si je morala prignati tujca.