Nominator 277

Še dobro, da nas v teh jesenskih dneh pomladne politike ni "razdelil" še sv. Martin.

Medtem ko »fuzbalist' pušijo dalje«, je pri nas, na Gorenjskem, športni rezultat med MO Kranj in Qlandio nedvomno v korist slednji. Če pa bi se že morali odločati na kakem »svetomartinskem« referendumu, bi bil verjetno rezultat 30 : 70. Med Štajersko in Primorsko, seveda. In seveda bi točili predikatne solze veselja. Nedvomno pa je res, da se vinorodna Slovenija, predvsem zaradi nekaj posameznikov, vse uspešneje pojavlja na velikem ter zahtevnem vinarsko-kulinaričnem svetovnem zemljevidu. V tednu, ko počasi pojenjuje etnografsko spreminjanje mošta v vino in se v Ljubljani začenja 10. Slovenski festival vin (od četrtka do nedelje) so našo državico spet obiskali vinski imenitneži, vplivni pisci in kritiki. Evropsko novinarsko moštvo okoli Angleža Davida Furerja iz revije Decanter in Gašperja Čarmana, sommelierja in vinskega trgovca iz Reteč, ki je spomladi preverjala Vipavsko-Briški okoliš, te dni okuša štajerske vinske radosti. Prlek Robert Gorjak, prvi slovenski diplomant IV. stopnje angleške vinske šole WSET (wine & spirit education trust), pisec pred kratkim izdanega slovenskega vinskega vodiča, pa je povabil k nam eminenco Jancic Robinson (MW – Master of Wine), vinsko mojstrico, eno od petih najvplivnejših svetovnih piscev o vinu, ter Davida Wrigleyja, prav tako MW, direktorja mednarodnega razvoja šole WSET iz Londona. Dogodek, ki ga je pripravila Gorjakova vinska šola Belvin, je bila hkrati velika in slovesna napoved prve generacije izobraževanja in s tem odprtje mednarodne vinske šole WSET v Sloveniji. Jancic Robinson, leta 1978 je prvič obiskala naše kraje ter se še vedno spominja laškega »jugoslav rizlinga«. Kot novinarka pred 32 leti ni o vinu vedela praktično nič. Zatem je kot najboljša predstavnica letnikov prestižnega izobraževanja izoblikovala odličen, prefinjen okus. Zdaj je natančna spremljevalka vinskega dogajanja, ena od le 265 svetovnih mojstrov vina 22 držav, je avtorica enciklopedije The Oxford Companion to Wine, ki jo priznavajo za vinsko biblijo. Pred kratkim je izšel tudi njen The World Atlas of Wine. Tedensko se bere njena priznana kolumna v sobotnem Financial Timesu, kjer je pred kratkim že pisala o slovenskem vinu in vinarskemu zvezdniku Moviji namenila velik kompliment. Vsi ji priznavajo brezkompromisnost in inteligenco. Zato je bil pogovor z naslovom Kam spadajo slovenska vina v svetovnem merilu še kako zanimiv. Skorajda obvezen fakultativni popoldan za vse, ki se ukvarjajo s kulturo posla, ki se ji na kratko reče vino. Čeprav je bila simpatična in zgovorna Jancic pri nas slaba dva dneva, ji je v družbi Roberta Gorjaka uspelo preizkusiti dobrih dvesto različnih vin. Okušati ni spiti. Da smo jasni. Strokoven ogled, vonjanje ter okušanje. Po tem sledi obvezni izpljunek v zato predvideno posodo. Njeno precej naravnost povedano umeščanje našega vina na svetovni trg je bilo, recimo temu, bobu bob. Izpostavila je nekaj naših prednosti, predvsem še vedno nizko alkoholno stopnjo, zavidljivo »artistično« noto in raznolikost. Seveda pa nam manjkajo izrazit vinski marketing in večje, za svetovni trg potrebne količine. Ob koncu zanimive predstavitve in razmišljanj smo tudi sami pod vodstvom kritične mojstrice ter sobesednika Davida Wrigleyja okusili šest slovenskih vin. Med njimi je Jancic Robinson pohvalno govorila o sivem pinotu Marjana Simčiča, Sutorjevi burji, rdečem duet lexu Edija Simčiča in Istrskem refošku Antonius »certeze« kleti Santomas. Kakopak je šlo vinsko vsevedenje naprej tudi v »zakulisju« uradnega dogajanja. Slovenskega zvezdnika Marjana Simčiča seveda Jancic Robertson že pozna, saj je kot glavna v ocenjevalni komisiji Decanterja briška vina že večkrat okušala. Zato je bilo njuno precej prijateljsko kramljanje z Robertom Gorjakom odsev dolgoletnega truda, marketinga, osebne odprtosti, znanja, kakovosti. Recimo temu poslovna »vertikala«. Marjan ima vsaj eno tako. Vinsko. Izjemno vertikalo modrega pinota – 2002-2005. Bravo Robert Gorjak!

Prva delovna »vertikala«, recimo temu gorniško, vzpon, pa je pred dnevi zaznamovala znana gorenjska družina Herlečevih. Natančneje Grega Herlec, vnuk legendarnega gornika Romana, sin Mateja, bančno-zavarovalnega strokovnjaka, je povabil v svoj gostinski hram, Kranjsko gostilnico, da bi v družbi družine in prijateljev povedal, kako hitro gre leto naokoli. Kje drugje bi naj bila debata zanimivejša kot za gostilniško mizo? Trije bratje od sedmih Herlečevih otrok, Ferdo, Roman in Emil, so z nasveti bodrili vnuka Grega ter z visoko stopnjo zafrkljivosti in cinizma debatirali o dandanašnjem življenju. Da ne rečem politiki, ha. Pa še nekaj o Ribčevem Francu iz Nove vasi sta si dejala navihana kot le kaj, Roman in Emil, gorniško Milč. Primorska kuhinja je bil delovni naslov ponujene nam kuhinje, ki jo je vešče pripravil kuhar Blaž Kočevar, ki z novim letom odhaja na polletno izpopolnjevanje v Ameriko. Vinska kaplja je bila tokrat vipavska. Postreči smo se dali neutrudnemu sommelierju Aleksandru Pernušu, predstavniku vipavske kleti. Enemu redkih Gorenjcev, ki je zmogel prepričati Vipavce. Kako trdo delo je šele z vipavskimi vini prepričevat Gorenjce, ve povedati prav Sašo Pernuš. O poslovnih zgodbah smo tokrat le neuradno. Matej Herlec, Gregov oče, direktor Zavarovalnice Maribor v Kranju, se je v družbi finančnika Tomaža Roglja iz banke LHB še enkrat več nasmejal svojemu očetu. Tomaž, ki se je bančno-poslovnih manir naučil v Švici, prav tako vinoljub, srečala sva se pri Santomasovih, opažen je tudi na Krasu, je te dni poslovno v Kijevu v Ukrajini, kjer je veleposlanik Kranjčan Primož Šeligo. Naslednjič o dr. Manci in dr. Bernardu in njunih knjigah. Zgodnjim pa privoščim dober smučarski start in sproščen zavoj.