Buče za olje, jedačo, zdravje in lepoto

Nori na buče

Ti buča ti! Kdo bi si mislil, da si tako uporabna. Iz tebe lahko pripravimo okusno domačo juhico, te paniramo, pečemo v pečici ali uporabimo za pito, torto ...

Iz tvojih semen pridobivajo bučno olje, ki vse bolj pridobiva na veljavi. Z njim na severovzhodu države zmešajo solato in začinijo jedi, ima pa tudi zdravilne lastnosti. Tako tvoje meso kot semena lahko koristijo zdravju. Pomagaš pa celo k lepoti.

Da buče jedo le prašički, sem bila prepričana večino svojega otroštva. Ti buča ti, le kaj ti pade na pamet! No, proti koncu pa so se pripravljene na ta ali oni način le začele pojavljati tudi na naši mizi in tako sem sčasoma postala bučna privrženka buč. Naj si bodo ovalne, pogačaste, podolgovate ali okrogle, bele, rumene, oranžne ali svinčeno sive, slastne so in imajo tako simpatično ime. V družino buč (Cucurbita pepo) spada 25 različnih buč. Obiramo jih jeseni, izločimo semena in jih posušimo pri temperaturi od 35 do 40 stopinj Celzija. Olje dobimo s stiskanjem. Večina buč je užitnih, nekaj pa je tudi takšnih, na katerih lahko popasemo zgolj oči, ne pa tudi brbončic.

Božanske buče

Že pred šestimi tisočletji naj bi buče gojili Indijanci, še veliko prej pa so naši predniki uživali semena divjih buč. Buče so navduševale stare Grke, ki so jih častili kot božanstvo. Njene zdravilne odlike so poznali že Kitajci. Na staro celino je buča zašla po prvi Kolumbovi odpravi. Konec 18. stoletja je prišla počasi na mize, govorilo pa se je tudi že, da bučna semena spodbujajo delovanje mehurja.

Meso za hujšanje

Buča se izkaže pri vnetju črevesja. Jedi iz buče naj bodo na jedilniku tistih, ki bi se želeli znebiti odvečnih kilogramov. Meso buče vsebuje kar 90 odstotkov vode. Poleg tega je bogato še z beljakovinami, ogljikovimi hidrati, minerali in vitamini. Sok buče se obnese pri sečnih težavah, povečani prostati, krvavi driski in kroničnem vnetju ledvic. Proti luskavici jemo vsak dan pečene ali kuhane buče. Med sezono, ko je dovolj buč, pijemo sok iz sveže naribanih plodov. Proti otroški driski zaleže, če otroku dajemo nastrgano ali pečeno bučo. Proti kroničnemu vnetju ledvic čim bolj pogosto jemo pečene ali kuhane buče (pire) ali pijemo sok, izcejen iz narezanega bučnega mesa. Proti obolenju sklepov vsak drug dan pojemo kilogram pečenih ali kuhanih buč ali pa pijemo sok, izcejen iz bučnega mesa, oslajen s sladkorjem, in sicer po 100 g na dan (pred zajtrkom, kosilom, večerjo). Bučno meso se obnese tudi za obrazne maske, ki naredijo kožo čvrsto in mladostno.

Seme za prostato

V ljudskem zdravilstvu uporabljajo predvsem zrela, posušena bučna semena vrtne buče in vzgojenih oblik. Z njimi odpravljajo črevesne parazite, kot so gliste, trakulja, amebe, zdravijo revmo, protin, vnetja sečil, ledvic in žolča. Uporaba bučnih semen se zlasti priporoča za zdravljenje simptomov pri povečani prostati. Sem sodijo težave pri mokrenju, šibak curek pri odvajanju vode, naknadno kapljanje, občutek, da se mehur povsem ne izprazni in pogostejše tiščanje na vodo. Ugoden vpliv imajo tudi na mehur, zdravijo inkontinenco (uhajanje urina) pri ženskah, spodbujajo nastajanje mleka pri doječih materah, zavirajo vnetja in pomirjajo želodec. Proti črevesnim zajedavcem jemo oluščena in stolčena semena z medom. Odrasli zaužijemo naenkrat 400 gramov tega zdravila dnevno, otroci pa 50 do 250 gramov. Po pol ure spijemo žličko ricinusovega olja s črno kavo zaradi čiščenja. Pojemo lahko le malo naribanega korenja, drugega pa ničesar. Proti obolenjem prostate pijemo čaj, ki ga pripravimo iz zdrobljenih bučnih semen v obliki prevretka. Čaja ne osladimo.

Olje za mladost

Bučno olje vse bolj pridobiva na veljavi in se razširja po vsem svetu. Izkaže se zlasti v kulinariki, strokovnjaki pa vse bolj opozarjajo tudi na njegove zdravilne lastnosti. Ker vsebuje karotenoide, naj bi koristilo pri preprečevanju različnih vrst raka, srčnih in očesnih obolenjih. Sodi med redka olja z maščobnimi kislinami omega-3, ki jih človeško telo nujno potrebuje za normalno delovanje. Ščiti nas pred prostimi radikali in preprečuje predčasno staranje, motnje v krvnem obtoku, aterosklerozo, težave s prostato. Pozitivno vpliva na presnavljanje holesterola in odvajanje vode. Koristi tudi živcem in krepi mišičje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / nedelja, 4. julij 2021 / 14:46

Počitnice za ustvarjalnost in slovenščino

Osrednji slovenski kulturni organizaciji na Koroškem, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza, bosta v sodelovanju s krajevnimi organizacijami tudi letos poleti organizirali številne...

Objavljeno na isti dan


Kultura / torek, 1. februar 2011 / 07:00

Vabilo na recitacije Prešernovih pesmi

Če v torek, 8. februarja, želite na Prešernovem smenju v Kranju zrecitirati Prešernovo pesem, vas vabimo, da prijavo do petka, 4. februarja, pošljete organizatorju Prešernovega smenja, to je Zavo...

Kultura / torek, 1. februar 2011 / 07:00

V spomin: Janez Debeljak - Janče

(1931-2011)

Kranjska Gora / torek, 1. februar 2011 / 07:00

Pritožbe na več kot polovico vrednotenj

Kranjska Gora - Na Občini Kranjska Gora so do konca tedna zbrali kar 1102 pripomb na izračune vrednosti nepremičnih, ki se nanašajo na več kot polovico stanovanjskih objektov v o...

Šport / torek, 1. februar 2011 / 07:00

Eno mesto v avtobusu je bilo prazno

Kranj – V soboto so nogometaši Triglava Gorenjske odpotovali na enotedenske priprave v Medulin. Eno mesto v avtobusu pa je bilo prazno, v Medulin namreč ni odšel branilec Janez Z...

Šport / torek, 1. februar 2011 / 07:00

Joštove nočne tekaške srede

Vsako sredo ob šestih zvečer se na spodnjem parkirišču pod Joštom zberejo tekači na zimskih tekaških srečanjih. Prvič so se zbrali 17. novembra, zadnjič se bodo jutri. Idejni oče srečanj, ki leto...