Konkurenčnost regije v pogojih globalizacije

Z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo in Nato pred dvema letoma ter posebej s prevzemom evra v začetku leta je Slovenija dokončno zaključila obdobje prehoda oziroma tranzicije, ki je trajalo od konca osemdesetih let in je bilo najbolj izrazito zabeleženo z osamosvojitvijo Slovenije. To obdobje je bilo povezano z velikimi spremembami v družbeni in gospodarski ureditvi, ki so Slovenijo približale razviti Evropi, hkrati pa v celoti odprle prost pretok blaga in kapitala. To obdobje je dalo neslutene možnosti za razvoj vrste dejavnosti v sferah kulture, izobraževanja, zdravstva in drugih. Veliko novih priložnosti se je pojavilo tudi v podjetniškem sektorju ali širše v gospodarstvu. Vendar pa je bilo obdobje prehoda za gospodarstvo bistveno bolj dinamično in zahtevno kot za ostala družbena področja. Če je tranzicija delovala kot blagodejna sapa na prej navedene družbene podsisteme ter na rast življenjskega standarda v celoti, se je v gospodarstvu prepih povečal. Ta dinamika izhaja iz postopnega in zelo premočrtnega odpiranja prostega pretoka blaga in se odraža v velikem povečevanju konkurence na domačem slovenskem trgu in tudi na izvoznih trgih. Slovenija je bila zaradi višje stopnje izvozne naravnanosti in povezav z Evropo sicer manj izpostavljena velikim pretresom v obdobju tranzicije. Gospodarska struktura je bila bolj uravnotežena in ohranili smo velik del gospodarskih dejavnosti, ob tem pa zagotovili tudi solidno stopnjo gospodarske rasti.

Vendar pa je treba poudariti, da v notranjih primerjavah med slovenskimi regijami Gorenjska zaostaja; če je pred petnajstimi leti zagotovila več kot 10 odstotkov bruto domačega proizvoda Slovenije, ga danes samo še 8,5 odstotka. Po regionalnih podatkih bruto domačega proizvoda na prebivalca smo padli na šesto mesto v razvrstitvi slovenskih regij. Z 11.321 evra na prebivalca smo pod povprečjem Slovenije, kjer je bila primerljiva raven leta 2004 13.146 evrov. Po tem pokazatelju smo na šestem mestu med slovenskimi statističnimi regijami, ki jih je skupno 12. To pomeni, da so drugi rasli hitreje in nas tudi prehiteli (na primer jugovzhodna Slovenija oziroma Dolenjska in Savinjska regija).

Kaj moramo storiti, da bomo prebudili skrito lepotico? Nekaj pogledov in predlogov bom poskusil podati na drugem zasedanju razvojnega foruma Gorenjske. S prevzemom evra so pravila globalizacijske tekme še bolj neizprosna. Veliko je priložnosti, veliko pa tudi pasti. Podjetja in podjetniki morajo postati avtonomni nosilci razvojnih pobud in jih pravilno umestiti v pobude širšega družbenega okolja, ob jasni in ambiciozni razvojni politiki države.