Raje čudak kot Storž
Toni Cahunek od februarja pripravlja oddajo Frekvenca na nacionalni televiziji, sicer pa je 26-letni Kranjčan gledalcem poznan že precej dlje.
Pred leti je vodil ŠKL, poleg tega je znan po klubski turneji YounGunZ, sodeloval je pri projektu Z glavo na zabavo, večina pa ga najbolje pozna kot Storža iz filma Tu pa tam. Pravi, da je na večino drugih stvari, ki jih je počel, precej bolj ponosen kot na to vlogo, in bi zato raje videl, da bi ga klicali kakorkoli drugače, celo čudak, le Storž ne. Od nekdaj si je želel delati na nacionalni televiziji, a pravi, da ga navdušenje že malce mineva, ker da je logika na TV Slovenija zadnje čase napačna zaradi obremenjenosti z gledanostjo. Ni še znano, kaj bo po novem letu z oddajama Frekvenca in Aritmija: »Če bodo uničili še zadnji dve oddaji, ki se ukvarjata z urbano popularno glasbo, bo gledalcem ostala le še 'turbofolk govedina', kar je nedopustno.«
Menda ste si dolgo želeli delati na nacionalni televiziji. Kako vam je uspel preboj?
»YounGunZ Tour sem predstavil v oddaji Aritmija, za katero sem si želel že prej delati. Takrat me je urednica Maja Pavlin povabila k sodelovanju, češ da imam precej novinarskih izkušenj in poznam glasbo. Občutek imam, da je za novinarja vrhunec delo na nacionalni televiziji, po drugi strani je pa res, da imamo ta trenutek nacionalko tako, kot jo imamo, in navdušenje že malo izginja. TV Slovenija je postala obremenjena z gledanostjo, a si tega, glede na to, da ji državljani plačujejo naročnino, ne bi smela privoščiti. Sama logika je zadnje čase napačna.«
Sprva ste bili novinar za Aritmijo, od februarja imate svojo oddajo Frekvenca. Kako je prišlo do tega? Ste vi podali idejo?
»V tistem času se je ukinjal Nikoli ob desetih s Petrom Polesom. Katarina Čas in Miha Šalehar sta začela pripravljati Lestvico na drugem, Miroslav Akrapovič je prevzel Aritmijo, sam pa sem oddal koncept za Frekvenco. Aritmija je informativno naravnana, v moji oddaji pa bandom damo možnost, da v živo nekaj odigrajo, kar je z nacionalke že skoraj izginilo. Le še v TLP-ju v živo odigrajo komad, pa še tega ne v celoti. Prav zato tako rabimo Frekvenco in ob tem moram dodati, da sem razočaran nad 'politiko' na nacionalki. Ne vemo še, kaj bo z Aritmijo in Frekvenco po novem letu in če bodo uničili še zadnji dve oddaji, ki se ukvarjata z urbano popularno glasbo, bo gledalcem ostala le še 'turbofolk govedina', kar je nedopustno. Sicer pa so nam podporo izrazile že vse glasbene skupine, ki so nastopale pri nas, celo Big Foot Mama.«
Kaj pravite na termin oddaje Frekvenca? Ponedeljek ob 23.10?
»Termin niti ni slab, je pa problem, da so v ponedeljek zvečer v program vrinili oddajo Bleščica, zaradi katere imamo tudi mi posledično slabšo gledanost. Tik pred Frekvenco si gledalci lahko ogledajo Aritmijo in slednja je bila najprej na sporedu za Studiom City, ciljna publika obeh oddaj pa je bila podobna. Ker so marca za Studio City vrnili Bleščico, smo eno leto dobesedno izgubili. Profil gledalcev, ki gleda Studio City, naj bi gledal Lorello Flego z modnimi nasveti za hujšanje, potem pa spet 'prešaltal' na alter urbano glasbeno shemo?!? Zaradi tega smo izgubili precej gledalcev.«
Ali obstaja Frekvenca, ki se vam je še posebej vtisnila v spomin?
»Težko bi izbral eno. 'Privoščil' sem si povabiti nekaj gostov, ki sem si jih od nekdaj želel, na primer Moveknowledgement, Intimn Frizurn, Srečno mladino. To so bandi, ki jih spoštujem na domačem prizorišču. Pa tudi to, da smo v gosteh imeli hrvaški band Overflow, je bil presežek.«
Vaša oddaja je nekako združena z Aritmijo, ki jo vodi Katarina Čas. Kako je sodelovati z njo?
»Katarina je kot voditeljica daleč najbolj primerna za to oddajo. Presenečen sem bil nad tem, koliko ve o glasbi, nima negativnega zvezdniškega statusa, poleg tega pa zna s svojim nastopom prepričati dosti širšo skupino gledalcev, kot ji je Aritmija namenjena.«
V življenju ste počeli veliko stvari. Po čem vas danes ljudje najbolj poznajo?
»Kot Storža iz celovečernega filma Tu pa tam. Žal. Sem individualist in stvari najraje počnem sam, nerad delam v skupinah, ker hitro pride do razlik, koliko nekdo vloži v neko stvar in pri filmu se mi je poznalo ravno to. Bil je produkt, s katerim na koncu nisem bil tako zadovoljen kot javnost. Kar se filmov tiče, sem bolj artističen in me določene stvari v Tu pa tam motijo. Tudi moj osebni vložek v film bi lahko bil večji, sploh če bi vedel, da bo to najbolj gledan slovenski film leta. Poleg tega se mi zdi, da sem naredil precej boljših stvari, kot je bila odigrana vloga Storža. In mi ni prijetno, ko se na ulici za menoj sedemletni otrok dere: 'Ti si pa Storž', po možnosti takrat, ko bi to najmanj hotel. Precej bolj sem ponosen sem na YounGunZ Tour, ki sva se jo domislila z dolgoletnim kolegom Janijem Černetom. Že deset let se ukvarjam z Impro ligo, pa me ljudje tudi po tem ne poznajo. Raje bi videl, da bi me klicali Frekvenca, ŠKL, Impro, čudak, karkoli, le Storž ne.«
In če bi vas režiser filma Tu pa tam Mitja Okorn znova povabil k sodelovanju?
»To bi bilo pa treba razmisliti. Je zelo sposoben fant, a je z njim včasih težko sodelovati. Vedno mu na koncu uspe, bodisi pri spotu, reklami ali filmu in mu lahko rečeš samo 'Okorn, kapo dol, dobro si naredil'. Koliko živcev pa vmes izgubi, koliko prijateljstev se uniči, pa tisti, ki ga poznamo od otroštva, dobro vemo.«