Vse več starejših je odvisnih od pomoči

Ko se starejši ljudje, invalidi ali huje bolni sami ne morejo več oskrbovati, svojcev pa nimajo ali ne živijo blizu njih, poiščejo pomoč.

Kranj - Starejša zakonca iz Kranja sta še lani vsak dan hodila na sprehode do Brda, mož, ki mu je že čez devetdeset let, je prinašal potrebščine iz trgovine. Potem pa se je moževo stanje zaradi bolezni močno poslabšalo in ni se več mogel gibati brez ženine pomoči. Zjutraj je potreboval pomoč, da je vstal iz postelje, da je opravil jutranjo nego, da je iz prvega nadstropja hiše prišel v pritličje. Čez dan je nekako šlo, a vse zelo počasi, pri večerni negi in odhajanju v posteljo pa se je zgodba ponovila. Dolgo je žena vztrajala sama, potem pa ni več zmogla.

»Ko so otroci videli, kako se mučim, so mi predlagali, naj se obrnem po pomoč na domu,« pripoveduje gospa. »Dva meseca je sedaj mož deležen polne oskrbe, kar pomeni, da dekleta iz službe pomoči na domu prihajajo v hišo vsak dan dvakrat, najprej zjutraj, da možu pomagajo pri vstajanju, umivanju, britju, ga pospremijo po stopnicah navzdol v pritličje, kjer potem prebijeva dan. Mož tudi več ne vidi, zato mu berem, skupaj rešujeva križanke, dokler je bilo vreme lepo, sva hodila tudi ven. Vendar tudi pri hoji potrebuje nenehno pomoč, ki jo tudi jaz vse težje zmorem. Nadvse zadovoljna sva zato, da nama del bremena odvzamejo dekleta iz službe pomoči na domu. Res so vredna vse pohvale, da prihajajo v tuje domove s težkimi bolniki. Menim pa, da so zelo obremenjene in jih je za to delo veliko premalo.«

Zakonca sta pomoč poiskala pri Domu upokojencev Kranj, kjer imajo storitev pomoči na domu že več let, izvajajo pa jo za občine Kranj, Šenčur in Naklo. Vodja službe Simon Strgar pove, da to delo trenutno opravlja 27 oskrbovalk, že decembra pa jih bo (če bodo občine prisluhnile vse večjim potrebam) z njim in koordinatorko vred kar 34. Oktobra je pomoč na domu potrebovalo 142 ljudi, vse leto pa jih oskrbujejo kar okoli tristo. Vse več je takšnih, ki zaradi starostnih kroničnih bolezni potrebujejo najvišje možno število ur pomoči. K takšnim ljudem oskrbovalke prihajajo po dvakrat na dan vse dni v tednu. Kaka desetina oskrbovanih oseb so invalidi, ki morda potrebujejo pomoč zgolj dva do trikrat na teden pri kopanju ali podobnih opravilih. Sicer pa socialna oskrba na domu vključuje pomoč pri gospodinjskih opravilih, pri hranjenju in vzdrževanju osebne higiene, spremljanje pri nujnih opravkih, mnogim pomeni tudi ohranjanje socialnih stikov in premagovanje osamljenosti.

Ne bi bilo enostavneje, če bi človek, ki nemočen potrebuje toliko pomoči drugih ljudi, odšel živet v dom starostnikov? Naša zakonca pravita, da je gospod sicer že nekaj let prijavljen v enem od domov upokojencev na Gorenjskem, a odhod v dom odlašata, saj želita kar najdlje ostati doma. Ljudem veliko pomeni, da se lahko starajo doma, takšna socialna oskrba na domu pa je lahko tudi priprava na to, da se bodo pozneje morda odločili za bivanje v domu starostnikov. Naša zakonca sta oskrbovalke sprejela z zaupanjem, sicer pa imajo v službi pomoči na domu različne izkušnje. »Ljudje se težko odločijo in so spočetka nezaupljivi, toda ko začnemo prihajati v hišo in ko vidijo, koliko odvrne takšna pomoč, bi nas kar obdržali,« dodaja Simon Strgar.