Poslej tudi za stroške reševanja

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 17. november 2007 / 06:00

Vsi vzdrževalci cest so pripravljeni na začetek zime. Nujni so zimska oprema, previdnost in informiranje.

Ljubljana – V četrtek se je tudi uradno za vse vzdrževalce cest začela zimska sezona, ki pri nas traja do 15. marca. V tem času mora biti zagotovljena zimska služba, katere osnovna naloga je zagotoviti prevoznost cest. To ne pomeni prevoznosti, ki je enaka kot v drugih letnih časih, pač pa da na cestah I. in II. prednostnega reda višina snega ne presega desetih centimetrov, na drugih cestah pa 15 centimetrov. V času močnejših snežnih padavin tega seveda ni mogoče zagotoviti povsod in naenkrat, podobno velja tudi v primerih poledice, ko dež sproti izpira posipano sol.

Pluženje po prednostnem redu

Sicer pa pravilnik o vzdrževanju cest deli ceste v šest prednostnih razredov, pri čemer so upoštevane kategorija ceste in njen povezovalni pomen, gostota prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne posebnosti. V prvem razredu so avtoceste in hitre ceste, ki morajo biti prevozne 24 ur na dan, ob močnem sneženju vsaj en vozni pas. V drugem razredu so glavne ceste, glavne mestne ceste in pomembnejše regionalne ceste, ki morajo biti prevozne med 5. in 22. uro, zunaj tega časa pa so možni dveurni zastoji. Pri cestah tretjega prednostnega razreda velja podobno, le da je čas prevoznosti med 5. in 20. uro. Cest I. razreda, ki jih vzdržuje Družba za avtoceste RS (DARS) - gre za avtoceste in priključke nanje - je okoli šeststo kilometrov, medtem ko regionalna cestna podjetja v imenu Direkcije RS za ceste (DRSC) vzdržujejo tisoč kilometrov cest II. razreda in 4.800 kilometrov III. prednostnega razreda.

Nujna je zimska oprema

Na prihajajočo zimo čaka po podatkih vzdrževalcev slovenskih cest kar skoraj dva tisoč različnih vozil in strojne opreme: od plugov, posipalcev, snežnih reskarjev, tovornjakov, nakladalcev in drugih specialnih vozil, s katerimi bo upravljalo prek 1400 delavcev. Za posipanje so pripravili 47 tisoč ton posipnih materialov, kar je približno povprečje porabe zadnjih desetih let. Kako velika so lahko odstopanja, kažejo podatki zadnjih dveh zim, ko je bila poraba soli lani štirikrat manjša kot leto poprej, poraba drobirja pa enaka približno petini povprečne. Predvsem pa vzdrževalci cest opozarjajo na nujnost zimske opreme vozil, saj so prav zdrsi, nesreče in druge oblike prekinitve prometa največkrat posledica pomanjkljive opreme. Poleg opreme (kazen za tiste, ki je nimajo, je 125 evrov) je v zimskih razmerah treba imeti tudi več potrpežljivosti, previdnosti in časa. V Sloveniji imamo v pogledu zagotavljanja prevoznosti 24 problematičnih cestnih odsekov, največ na Primorskem. Na Gorenjskem sta dva: Lesce–Černivec in Kranj–Jeprca.

Največ težav s tovornjaki

Sicer pa ima na uspešnost zimske službe največji vpliv ravnanje voznikov tovornjakov, zlasti vlačilcev in prikoličarjev. Po veljavnih pravilnikih in odredbi se namreč morajo ti v zimskih razmerah sami izločiti, neupoštevanje tega pa vodi k zdrsom in težko rešljivim zaporam prometa. Ocenili so, da zastoj na državnem cestnem omrežju lahko povzroči škodo od štiristo pa vse do sto tisoč evrov, odvisno od trajanja in mesta nastanka. Poleg kazni za neupoštevanje obveznega izločanja in za pomanjkljivo opremo so vzdrževalci odločeni, da bodo zahtevali tudi plačilo vseh stroškov reševanja.

Pametni se informirajo

Ko nastanejo na cestah zimske razmere, je zelo priporočljivo preveriti stanje na cestah in vremensko napoved. Poleg obvestil radia in televizije so podatki na voljo tudi na internetu (www.promet.si). Vsebujejo tudi neposredne posnetke video kamer na petdesetih lokacijah. Od pomladi letos pa deluje tudi Prometno-informacijski center (PIC), kjer so na telefonski številki 01/51 88 518 dosegljive informacije 24 ur na dan.