Po žgancih je prišla nedelja

Kranj – »Nikoli se mi ni prav dobro godilo,« na vprašanje, kakšen je recept, da veder in čil dočakaš tako častitljivo starost, odgovorila Marija Sagadin, ki je konec oktobra praznovala 95. rojstni dan. »Osemnajstkrat so jedli žgance, potem pa je bila nedelja,« se je na ta račun pošalil njen sin Milan Sagadin in skupaj z mamo takoj resno dodal, da so bili žganci v njenem otroštvu sicer res zelo pogosto na jedilniku.

Marija Sagadin se je rodila v Beli krajini, večji del otroštva pa preživela pri teti v Kamni Gorici. Pri štirih letih je namreč ostala brez mame, ki je umrla za tuberkulozo. »Preden je oče dobil službo financarja v Beli krajini, sta oba z mamo v Kamni Gorici kovala žeblje. To je bilo težaško delo, hrana pa slaba,« se spominja Sagadinova. S šestimi leti je začela obiskovati klekljarsko šolo, pri trinajstih pa je dobila delo kot pletilja pri sovaščanu. Ko je posel propadel, se je zaposlila pri Ogrizku v Kranju. »Stanovala sem v domu, ki so ga vodile nune. Ob nedeljah smo uprizarjali gledališke predstave in tako sem spoznala moža Milana.« Po poroki je ostala doma in se posvetila vzgoji sedmih otrok, Marije, Francke, Milene, Silve, Joži, Milana in Janeza. Dvakrat na teden pa je ponoči honorarno delala v Gorenjskem tisku. Vedno ji je največ pomenilo, da so se vsi otroci dobro učili, je poudarila. Poleg petnajstih vnukov ji je danes v veselje še 14 pravnukov, na poti je tudi že petnajsti. Še vedno rada bere in redno spremlja politiko. »Pa tudi kakšno nadaljevanko pogledam, če je kaj vredna,« se še nasmeji.