Danilo Türk s soprogo Barbaro (Foto: Tina Dokl)

Ohraniti je treba socialno državo

Danilo Türk, dolgoletni veleposlanik Slovenije pri Združenih narodih, po vrnitvi v domovino profesor na pravni fakulteti, strokovnjak za področje človekovih pravic, na politični sceni neomadeževan, vendar pa jasnih stališč, ki se nagibajo k levici, je tekmec Lojzeta Peterleta v drugem krogu predsedniških volitev.

Danilo Türk je dober poznavalec in zagovornik človekovih pravic. Ko smo poleti ob objavi njegove kandidature opravili prvi intervju z njim, je omenil tudi dejstvo, da je bil ob koncu osemdesetih let soustanovitelj odbora za varstvo človekovih pravic, ki ga je vodil ugledni pravnik Ljubo Bavcon, Türk pa je bil njegov podpredsednik. Ta odbor je predhodnik sedanjega instituta varuha človekovih pravic, ki mu predsedniški kandidat pripisuje velik pomen. »Kot predsednik države si bom prizadeval za ohranjanje pridobitev socialne države in za rešitve, ki bodo omogočale dosego najpomembnejših ciljev na tem področju.«

Prvi krog volitev vam je na Gorenjskem odmeril šele tretje najvišje število glasov, za Lojzetom Peterletom in Mitjo Gasparijem. Ankete javnega mnenja pa vam, razen v dveh občinah, sedaj kažejo precejšnjo prednost pred protikandidatom. Kako to komentirate?

»Menim, da je ta razvoj pričakovan. Seveda pa se bom potrudil prepričati čim več volivk in volivcev na Gorenjskem.«

 

Katera so po vašem mnenju ključna vprašanja, pomembna za prihodnost Slovenije?

»Pomembno se je posvetiti vprašanjem povečevanja socialnih razlik, pomanjkljivosti v delovanju pravne države in neustrezne kakovosti političnega dialoga.«

 

Dolgo ostaja v Sloveniji nerešeno vprašanje izbrisanih. Kakšno rešitev bi predlagali vi? Kako ocenjujete vladni predlog ustavnega zakona o izbrisanih?

»Sam bom vsebino zakonskega predloga še proučil. Sicer pa je moje stališče, da je potrebno odločbe ustavnega sodišča spoštovati.«

Javnost in politika sta se pred kratkim polarizirali glede vprašanja o javnih in zasebnih šolah. Kakšno je vaše mnenje o stoodstotnem financiranju tudi zasebnih šol?

»Stoodstotno financiranje zasebnih šol ni skladno z načelom, da so te šole zasebne – del financiranja morajo zagotoviti same. Zasebna šola preprosto ni več zasebna, če jo v celoti financira država. Gre za paralelni javni sistem in ne za zasebne šole. Vprašanje, čemu služi tak sistem in kakšne učinke bo paralelizem imel za kakovost šol nasploh, bi zahtevalo razpravo in upoštevanje argumentov. Preglasovanje ni modra rešitev. V vprašanjih, ki zadevajo vse ljudi na tako temeljni ravni, kot je izobraževanje, bi bilo treba iskati konsenz.«

 

 

Pred časom je javnost razburila izjava predsednika vlade o štrucah kruha v smeteh. V preteklih tednih ste obhodili veliko slovenskih krajev in se srečali z veliko ljudmi. Kakšen vtis ste dobili o socialnem stanju v Sloveniji?

»Podatki o gospodarski rasti v Sloveniji so resda spodbudni, vendar socialne razlike naraščajo. Problema socialnega razslojevanja in revščine se je potrebno lotiti resno. Kot predsednik države si bom prizadeval za ohranjanje pridobitev socialne države in za rešitve, ki bodo omogočale dosego najpomembnejših ciljev na tem področju. Izpostavil bi enako dostopnost do kakovostnega izobraževanja za vse ter do zdravstvenega varstva, ustrezne možnosti zaposlovanja mladih in varstvo pravic upokojencev.«

Eno najpomembnejših vprašanj naše prihodnosti je tudi razdelitev Slovenije na pokrajine. Kako ocenjujete predlagane rešitve?

»Svežnja treh pokrajinskih zakonov, torej zakona o pokrajinah, o njihovem financiranju in o volitvah v pokrajine ni mogoče sprejemati, ne da bi vedeli, kakšne bodo razvojne funkcije in pristojnosti pokrajin. Vlada bi državnemu zboru morala predložiti celoten paket pokrajinske zakonodaje.«

 

Hkrati s predsedniškimi volitvami bomo volivci v kranjski mestni občini na referendumu odločali tudi o odlagališču odpadkov v Tenetišah. Kako bi se opredelili do tega problema?

»Menim, da je lokacijo za odlagališče odpadkov potrebno iskati s soglasjem lokalne skupnosti.«

 

Po novem letu našo državo čaka velik izziv, predsedovanje Evropski uniji. Kako bi lahko Slovenija izkoristila to priložnost?

»Slovenija bo imela priložnost, da se izkaže kot država, sposobna voditi Evropsko unijo in pomagati pri oblikovanju njenih stališč in politike do velikih mednarodnih vprašanj, kot so varstvo okolja, energetska varnost, Bližnji vzhod, itd.«

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 24. december 2009 / 07:00

Še ena donacija zavodu Korak

Kranj - Na praznovanju trinajste obletnice ustanovnega srečanja Lions kluba Kranj na Šmarjetni gori so s svojim programskim prispevkom sodelovali tudi varovanci zavoda Korak, ki...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 27. oktober 2011 / 07:00

Trud Turističnega društva Begunje je opažen

V anketi je sodelovalo 115 prebivalcev Begunj. V njihovem kraju je v načrtu selitev pokopališča na lokacijo za graščino. Anketirane smo vprašali, ali menijo, da je lokacija proti Krpinu ustrezna....

Kranj / četrtek, 27. oktober 2011 / 07:00

Prezrti v učnih načrtih

Vodstvo Zveze društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 je predstavilo pogled na aktualno politično dogajanje.

Gospodarstvo / četrtek, 27. oktober 2011 / 07:00

Vsaka s svojo zanimivo zgodbo

Kmetica leta je postala Francka Javeršek s Kozjanskega, med šestnajstimi kandidatkami jih je bilo tudi sedem s širšega gorenjskega območja - vsaka s svojo, zanimivo zgodbo.

Šport / četrtek, 27. oktober 2011 / 07:00

Janko je prevozil najstarejšo kolesarsko dirko na svetu

Brevet ali z drugim imenom Randonee je organizirana ekstremno dolga kolesarska vožnja.

Kronika / četrtek, 27. oktober 2011 / 07:00

Pritiski se izvajajo tudi z ovadbami

Pritiski na policijo se danes kažejo tudi v tem, da policiste osumljenci ovajajo, policijski vodje pa se morajo zagovarjati pred parlamentarnimi komisijami.