Amarant

Amarant ali ščir je stara kulturna rastlina, ki je bila priljubljena v predkolumbovskih civilizacijah. Arheologi domnevajo, da so ga že pred pet tisoč leti gojili v združbi z bučami in paprikami.

Zaradi evropskih kolonialistov, ki do rastline niso imeli nobenega odnosa, je zelo malo manjkalo, da ni rastlina popolnoma izginila z južnoameriških polj. K sreči so andski kmetje vztrajali pri gojenju, tako da se je ohranila vse do danes, ko jo agronomi zaradi visoke hranljive vrednosti in skromnih zahtev pri pridelovanju povzdigujejo v rastlino tretjega tisočletja. Mehiški Indijanci so amarant poznali kot hrano bogov in kraljev in naj bi po njihovem verovanju podaljševal življenje. Vendar pa amarant ali ščir le ni tako neznan, kot se zdi, poznamo ga le v drugi obliki, in sicer kot rastlino, bodisi kot plevel ali okrasno rastlino. Spoznajmo pa še seme in mu radodarno odprimo vrata v našo kuhinjo. Je skrajno nezahtevna rastlina, ki uspeva v perujskih Andih na nadmorski višini nad 2000 metrov. V deželah, kjer ga pridelujejo, liste amaranta uživajo kot pri nas špinačo. Seme amaranta je drobno, okrogla zlato rumena zrnca so velika komaj en milimeter in so en sam kalček, obdan z založnimi hranili. Ta semena so med vsemi najbogatejša z beljakovinami in jih vsebujejo kar 19 odstotkov, kar je še zlasti pomembno za vegetarijance, ki morajo živalske beljakovine nadomestiti z drugimi. Amarant ne vsebuje glutena, zato se v zadnjih letih vse pogosteje uporablja tudi za dietetične izdelke, kot so testenine, pecivo, kaše, uporablja se v mešanicah s stročnicami in v drugi hrani. Naprodaj je v vseh bolje založenih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano. Kupimo lahko cela in že v moko zmleta semena, ki pa zelo hitro postane žarka, zato je semena bolje mleti sproti v mlinčku za kavo. Kupiti je možno tudi pokovko, muslije in energijske ploščice iz amaranta. Cela amarantova semena se v dobro zaprti posodi ohranijo tudi eno leto, moko pa je najbolje kar zamrzniti, če je že ne porabimo takoj. Pred kuhanjem ga rahlo prepražimo, zalijemo z vodo zavremo, in na šibki vročini kuhamo približno 30 minut, da seme nabrekne. Če ga pustimo nabrekati še dlje časa, toliko bolje. Ko je seme kuhano, dobi prosojen nadih, kot mala jajčeca. Če ga skuhamo večje količine, ga lahko zamrznemo in kuhanega dodajamo jedem, na primer kot zakuho za juho ali nadev. Če kuhamo zdrobljen amarant (moko), bo kuhan že v petih minutah. Dodajamo ga raznim enolončnicam, juham, mesnim in zelenjavnim nadevom, sladicam, ali pa napravimo kar pokovko.

Namaz iz piščanca, amaranta in zelišč

Potrebujemo: 2,5 dl kurje juhe, 20 dag piščančjih prsi brez kosti, 20 dag kuhanih amarantovih semen, 2 žlici limoninega soka, 4 žlice ekstra deviškega oljčnega olja, 1 šop svežih zelišč (rukole, bazilike, peteršilja, kreše …), sol in sveže mlet poper.

Kurjo juho zavrite, vložite piščančje prsi, pokrijte in jih na šibkem ognju kuhajte 10 minut. Meso nekoliko ohladite, ga narežite na kockice in ga v mikserju skupaj s kuhanim amarantom, limoninim sokom, ekstra deviškim oljčnim oljem ter štirimi žlicami juhe spasirajte. Dodajte oprana in drobno sesekljana zelišča, solite in popoprajte po okusu ter dobro premešajte. Postrezite lahko takoj ali pa ga do uporabe shranite v hladilniku.

Juha s kolerabo, amarantom, porom in krompirjem

Za 4 osebe potrebujemo: 10 dag amarantovih semen, 20 dag pora, 30 dag kolerabe, 25 dag krompirja, 1,2 l mesne juhe ali vode, 2 žlici olja, 1 žlico moke, 1 strt strok česna, 1 dl sladke smetane, sol, sveže mleti poper in 1 žličko sveže sesekljanega peteršilja.

Na olju prepražite amarantova semena ter očiščen in na kolobarje narezan por, dodajte na kocke narezana, očiščena kolerabo in krompir. Zalijte z juho, začinite in kuhajte, da se koleraba in krompir zmehčata. Nazadnje zalijte še s sladko smetano, prevrite, potresite s peteršiljem in takoj postrezite.

Amarant z gobami

Za 4 osebe potrebujemo: 40 dag kuhanega amaranta, 30 dag jurčkov ali kakšnih drugih gob, 1 čebulo, 2 žlici olja sol, poper, peteršilj, 3 stroke česna in 1 dl sladke smetane.

Na olju prepražite čebulo, da porumeni. Dodajte narezane jurčke, malo popražite in začinite s soljo, poprom, peteršiljem in česnom. Dodajte še kuhana amarantova semena in sladko smetano, dušite še nekaj minut in takoj postrezite samostojno s solato ali pa kot prilogo k pečenemu mesu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / / 09:42

Pastirska akademija za otroke

Godič – Iz Slovenia Eco Resorta so sporočili, da bodo začeli nov program za otroke, Pastirsko akademijo. Gre za brezplačni program, namenjen predšolski in šolski mladini do četrtega razreda. Začela...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 21. januar 2013 / 07:00

Mangov motovilec

Zelena sladkost ali sladkobnost Sergeje z Jesenic je novodobni frutek z okusom manga in dodanega motovilca. Na nekdanji TV3 so začeli predvajati nov kuharski ´šov´, Jasmina, Francka in Anita pa imajo...

Humor / ponedeljek, 21. januar 2013 / 07:00

Ta je dobra

Ni vsaka krava samo krava Komunizem: Imaš dve kravi; vlada ti vzame obe in ti da nekaj mleka. Fašizem: Imaš dve kravi; vlada ti vzame obe in ti proda nekaj mleka....

GG Plus / ponedeljek, 21. januar 2013 / 07:00

Življenje, kot ga ni imel vsak (3)

Maks je že kot otrok spremljal tudi gradnjo bunkerjev Rupnikove linije. Povedal je, da so delavci – rezervisti, prihajali od blizu in daleč. Veliko je bilo tudi Dolenjcev. Maks si je – dosti pozn...

GG Plus / ponedeljek, 21. januar 2013 / 07:00

Leto 2013 je leto sodelovanja

Sodelovanje je lepa beseda. Predvsem zato, ker kaže na delovanje vsaj dveh ljudi. Je pa sestavljena prebrisano. So- delovanje bi lahko obrnili na pogosto dejstvo, da ne delujejo vsi ljudje. Nekat...

GG Plus / ponedeljek, 21. januar 2013 / 07:00

Selška dolina zanimiva za antropologe

Vasi Selške doline so zaradi svoje neokrnjenosti še zlasti v zgornjem podratitovškem predelu že vrsto let zelo zanimive za biološko-medicinske antropologe. Med drugim so ugotovili, da so tam prebivalc...