Lepo je misliti zeleno
Test: Honda Civic 1.3 i-VTEC Hybrid
Nekateri avtomobilski proizvajalci so se z iskanjem alternativnih pogonov začeli ukvarjati že mnogo prej, kot se je začelo naglas govoriti o toplogrednem segrevanju ozračja in kazanju s prstom na štirikolesnike, ki goltajo nafto in zastrupljajo ozračje s CO2. Vprašanje, kdo je bil prej, niti ni tako zelo aktualno, bolj pomembno je, kdo je bil in je še zraven. Japonska Honda ima na primer za seboj že kar dolgo pot in je zato v družbi redkih avtomobilskih znamk, ki imajo v svoji hiši tudi hibridna vozila. Civic Hybrid je od lani na cesti že v drugi generacijski podobi in od letos je nekaj vozil tudi na slovenskih cestah. (Testni) avtomobil sam po sebi niti ne bi vzbujal kakšne posebne pozornosti, če ne bi bil polepljen s tapeto, ki prikazuje zemeljsko površje. Štirivratne limuzine pač niso med najbolj atraktivnimi skupinami na podalpskem območju in takšen Civic je precej v senci atraktivne in športne tri- ali petvratne izvedbe.
Zato pa je tam, kjer se ne vidi, skrita visoka ali vsaj napredna tehnologija. Pod motornim pokrovom namreč dokaj majhnemu 1,3-litrskemu bencinskemu štirivaljniku pomaga še električni motor. Energijo za svoje delovanje dobiva ob zaviranju in ob manjši obremenitvi bencinskega motorja. Njegovo delo vozniku in potnikom ostane skoraj prikrito, vidi se le na prikazovalniku pred voznikovimi očmi. Elektronika poskrbi, da bencinski motor samodejno ugasne med čakanjem na semaforju, vendar pa električni motor med vožnjo ne zna delovati popolnoma sam. Vozniku se s sistemom pravzaprav ni treba ukvarjati, način delovanja lahko izbere s programom brezstopenjskega samodejnega menjalnika. In ob vsem priseganju na zeleno energijo, se zdi, da je bencinski štirivaljnik na trenutke še vedno preglasen, predvsem pa preveč požrešen. Rezultat hibridnega pogona torej ni neznansko nizka poraba bencina, ki je v praksi krepko nad obljubami, ampak znižane škodljive emisije v izpuhu in še te niso na taki ravni, da bi zastajal dih.
Limuzinski Civic je v notranjosti približno enako prostoren kot tri- in petvratna sorodnika, vendar pa je armaturna plošča manj »vesoljska«. Domišljije vseeno ni zmanjkalo in digitalizacije je vseeno toliko, da se pri Hondi lahko hvalijo z naprednimi rešitvami. Ob tem so morda nekoliko pozabili na bolj pomembne elemente, kot so zaščita pred hrupom, natančnejša izdelava ali bolj domiselna postavitev stikal. Tudi parkirna tipala na limuzinskem zadku, ki je slabše pregleden, ne bi bila odveč. Predvsem pa bi se veljalo zamisliti in morda narediti še kakšno bolj praktično karoserijsko izvedbo. Ampak, misliti zeleno je danes aktualno in zaželeno. Pri Hondi bodo šli v smeri iskanja alternativnih pogonov še naprej in že v bližnji prihodnosti morda pride novo tehnološko presenečenje.
Tehnični podatki
Mere: d. 4,545 š. 1,750, v. 1,430 m, medosje 2,702 m
Prostornina prtljažnika: 350 l
Teža (prazno v./ dovoljena):1297/1720 kg
Vrsta motorja: štirivaljni, bencinski in električni
Gibna prostornina: 1330 ccm
Največja moč pri v/min: 70 kW/95 KM pri 6000
Največji navor pri v/min: 123 pri 4500
Najvišja hitrost: 185 km/h
Pospešek 0-100 km/h: 12,6 s
Poraba goriva po EU norm.: 6,4 l/100 km
Emisije CO2: 109 g/km
Maloprodajna cena: 22.210 EUR (5.322.405 SIT)
Uvoznik: AC Mobil, Ljubljana