Poletne olimpijske igre v novejši zgodovini

Poletne olimpijske igre potekajo na vsake štiri leta. Vsakokrat je udeležba bolj množična in tekmovanja zaradi vse hujše konkurence vse bolj zanimiva. Slovenija je leta 1992 prvič nastopila na igrah kot samostojna država.

Montreal – 1976

V Montrealu je nastopilo 6.084 športnikov iz 92 držav, merili so se v 21 panogah na 198 tekmovanjih. Igre je odprla kraljica Elizabeta II. Ženske so prvič tekmovale v košarki, rokometu in veslanju. Igre si bomo zapomnili po zmagoslavju štirinajstletne Nadie Comaneci. Romunska telovadka je prva v zgodovini prejela oceno 10,0. Sodniki so ji kar sedemkrat pripisali najvišjo oceno. Kubanski tekač Alberto Juantorena je postal prvi, ki mu je uspelo zmagati na 400 in 800 metrov na enih igrah. Madžar Miklos Nemeth je bil najboljši v metu kopja, 28 let zatem, ko je njegov oče Imre slavil v metu kladiva v Londonu. Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je znova izgubila finalno tekmo z Američani, za Jugoslovane je igral tudi član Olimpije Vinko Jelovac. Poleg njega so bili v nepozabni generaciji tudi Slavnić, Dalipagić, Delibašić, Čosić, Kičanović, Jerkov in drugi.

Moskva - 1980

Na igrah je sodelovalo 5.179 tekmovalcev iz 80 držav, ki so svoje moči merili na 203 tekmovanjih v 21 športnih panogah. Prvič so bile igre v socialistični državi. Odprl jih je sovjetski predsednik Leonid Brežnjev. Sodelovalo je le 80 držav, kar je najmanj po letu 1956. Razlog je bil bojkot Američanov, ki niso hoteli nastopiti zaradi vdora Sovjetske zveze v Afganistan leta 1979. Ameriški predsednik Jimmy Carter je prepovedal nastop vsem ameriškim športnikom in dejal, da se ne bodo smeli vrniti v državo, če nastopijo v Moskvi. Skupno je igre bojkotiralo kar 65 držav. Britanca Steve Owett in Sebastian Coe sta bila velika tekmeca v tekih na 800 in 1.500 metrov. Najprej je Owett zmagal na krajši razdalji, šest dni kasneje pa mu je Coe vrnil in gladko dobil tek na 1.500 metrov. Oba tekmeca sta bila vse kaj drugega kot prijatelja in sta se izogibala drug drugemu na mednarodnih mitingih. Sovjetski plavalec Vladimir Saljnikov je zmagal na treh plavalnih preizkušnjah. Postal je prvi plavalec v zgodovini, ki je 30 dolžin bazena preplaval pod 15 minutami. Domači junak je bil telovadec Aleksandr Ditjatin, ki je zbral kar osem medalj, največ v zgodovini olimpijskih iger. Skupno je bilo postavljenih 34 svetovnih rekordov. Slovenske barve sta najbolje zastopala tekač Rok Kopitar in plavalec Borut Petrič s petima mestoma.

Los Angeles – 1984

Merilo se je 6.829 tekmovalcev iz 140 držav na 221 tekmovanjih v 23 športnih. Sovjeti so vrnili Američanom z enako mero in bojkotirali igre, ki jih je slovesno odprl predsednik Ronald Reagan, prisegel pa je sloviti atlet Edwin Moses. Štirinajst držav se je pridružilo bojkotu. Svojo premiero so dočakali ženska cestna kolesarska dirka, sinhrono plavanje, ženski maraton in ritmična gimnastika. V finalu nogometnega turnirja je Francija premagala Brazilijo z 2:0 pred 101.799 gledalci. Carl Lewis je ponovil dosežek Jessyja Owensa iz Berlina. Zmagal je na 100 in 200 metrov, v štafeti 4 x 100 metrov in v skoku v daljino. V ženskem maratonskem teku je Švicarka Gabriela Andersen - Scheiss pritekla na stadion povsem izmučena zaradi strašanske vročine. Zadnji krog je tekla kar 5 minut in 44 sekund ob huronskem spodbujanju polnega stadiona. Zaostala je 20 minut za prvakinjo Joan Benoit, a bila bolj v središču pozornosti. Jugoslavija je slavila v obeh rokometnih finalih. V moški ekipi je branil Rolando Pušnik, v ženski pa je igrala Alenka Cuderman. Marko Elsner in Srečko Katanec sta z nogometno reprezentanco osvojila bron.

Seul - 1988

Na igrah je nastopilo 8.391 športnikov iz 159 držav, ki so se pomerili na 237 tekmovanjih v 25 športnih panogah. Najbolj čustveni dogodek se je zgodil na otvoritveni slovesnosti, ko je na stadion pritekel 76-letni Son Ki Čung, ki je zmagal na maratonu v Berlinu leta 1936. Takrat je nastopil z izmišljenim japonskim imenom, ker so bili Korejci pod japonsko okupacijo. Prvič je bil na sporedu namizni tenis, po 64 letih se je vrnil tenis. Zmagala sta Miroslav Mečir in Steffi Graf, ki je leta 1988 osvojila vse štiri turnirje za grand slam. Za največji škandal v zgodovini olimpijskih iger je poskrbel kanadski šprinter Ben Johnson. V finalu teka na 100 metrov je prepričljivo opravil s tekmeci in postavil svetovni rekord (9,79). Na dopinški kontroli so ugotovili, da je jemal steroide, postal je prvi svetovno znani atlet, ki so ga ujeli pri jemanju nedovoljenih poživil. Christa Luding - Rothenburger je s srebrom v kolesarski cestni dirki postala prva športnica, ki je v istem letu osvojila medaljo na zimskih in poletnih olimpijskih igrah. V hitrostnem drsanju se je Nemka prav tako okitila z dvema medaljama na igrah v Calgaryju februarja 1988. Ameriška atletinja Florence Griffith - Joyner je v letu 1988 pomaknila ženski šprint v nove dimenzije. Najprej je na ameriških kvalifikacijah v Indianapolisu 16. julija pretekla 100 metrov v času 10,49, kar je še danes ''galaktični'' svetovni rekord. V Seulu je zlahka zmagala v obeh šprinterskih disciplinah. 200 metrov je pretekla v času 21,34, tudi ta čas bo veljal še kar nekaj desetletij. Vsa svetovna javnost je bila šokirana 21. septembra 1998, ko je 38-letna atletinja umrla po epileptičnem napadu. Ameriški plavalec Matt Biondi je končal igre s sedmimi medaljami, petkrat je bil zlat. Veslača Sadik Mujkič in Bojan Prešeren sta z bronom začela odlične nastope slovenskih veslačev na velikih tekmovanjih. Košarkarska reprezentanca Jugoslavije je osvojila srebrni odličji v obeh konkurencah. Pomembno vlogo sta odigrala tudi Polona Dornik in Jure Zdovc. Rokometaši so bili bronasti, nastopila sta Iztok Puc in Rolando Pušnik.

Barcelona – 1992

Nastopilo je 9.356 športnikov iz 169 držav, ki se merijo na 257 tekmah v 28 panogah. Po 20 letih so končno le nastopile vse države. Predstavila sta se badminton in ženski judo. Na otvoritveni slovesnosti, kjer je uvodni govor pripadel kralju Juanu Carlosu, so v mimohodu korakali tudi Slovenci, le leto dni po osamosvojitvi. Zasedba je štela 35 športnikov. Najbolje so se odrezali veslači. Iztok Čop in Denis Žvegelj sta bila bronasta v dvojcu brez krmarja. Enak podvig je uspel četvercu brez krmarja v postavi Jani Klemenčič, Milan Janša, Sašo Mirjanič in Sadik Mujkič. Prava atrakcija so bili ameriški košarkarji, ki so vse tekmece premagovali z razliko večjo od 30 točk. V finalu so ugnali Hrvaško s 117:85. V ''dream teamu'' so nastopili Magic Johnson, Michael Jordan, Larry Bird, Charles Barkley, trener pa je bil Chuck Daly, ki na celem turnirju ni zahteval niti ene minute odmora. Telovadec iz Belorusije Vitalij Ščerbo je osvojil šest zlatih odličij, od tega kar štiri v enem dnevu.

Atlanta - 1996

Pomerilo se je 10.318 športnikov iz 197 držav na 271 tekmovanjih v 26 športih. Otvoritvena slovesnost je bila nepozabna. Najprej je ameriški predsednik Bill Clinton odprl igre, potem pa mu je kar zastal dih, ko je Leon Štukelj pri 97 letih poskakoval po olimpijskem stadionu. Clinton je stisnil pest in odkimaval z glavo, ko je slišal za starost slovenskega olimpionika. Drugi čustveni dogodek je bilo prižiganje ognja. Ta čast je pripadla Mohamedu Aliju, ki ga muči parkinsonova bolezen. Prvič so bili v programu ženski nogomet, gorsko kolesarstvo in odbojka na mivki. V cestnem kolesarstvu so lahko nastopili tudi profesionalci. V kronometru je zmagal petkratni zmagovalec Toura Miguel Indurain. 27. julija je terorist odvrgel bombo med koncertom v stoletnem olimpijskem parku. Ena oseba je umrla, 110 je bilo ranjenih. Jadralec Hubert Raudaschl se je vpisal v anale, ko je devetič zapored nastopil na olimpijskih igrah. Zvezda v plavalnih bazenih je bil Rus Alexander Popov, ki je osvojil dve zlati in dve srebrni odličji. Slovenija je stopila stopničko višje. Kajakaš Andraž Vehovar in atletinja Brigita Bukovec sta bila srebrna junaka. Bukovčeva je šele v dramatičnem zaključku morala prepustiti zlato Švedinji Ljudmili Engqvist, ki je bila hitrejša le za stotinko sekunde.

Sydney – 2000

Na igrah je sodelovalo 10.651 tekmovalcev iz 200 držav, ki se na 300 tekmovanjih merijo v 28 športih. Avstralci so pripravili najboljše igre vseh časov. Vse je potekalo brez zapletov, na sijajnih objektih, z ogromno gledalci. Na atletskih prireditvah je bilo že na dopoldanskih kvalifikacijah več kot 100.000 gledalcev na olimpijskem stadionu. V olimpijski program so dodali triatlon in taekwando. Sedemnajstletni Avstralec Ian Thorpe je bil trikrat zlat, na 400 metrov prosto je izboljšal svetovni rekord. Britanec Steven Redgrave je postal prvi veslač z zlato medaljo na petih zaporednih olimpijskih igrah. Slovenija je dočakala zlato dobo. 23. septembra je svoje sanje najprej uresničil Rajmond Debevec v streljanju z malokalibrsko puško. Precej bolj pričakovano pa sta do zlata priveslala Iztok Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu.