Zgodovinski dosežki v Acroniju

Po dvomesečnih težavah z reorganizacijo Slovenske industrije jekla in prilagajanju ruski skupini Koks pripravljajo nove projekte. Acroni je dosegel zgodovinske rezultate, konfliktov z državo ni.

Ljubljana - Leto 2007 je za Slovensko industrijo jekla (SIJ) po letu 1992, ko je država postala lastnik skupine, zagotovo leto največjih sprememb, saj sta se izvedli privatizacija in reorganizacija, je uvodoma na petkovi novinarski konferenci opozoril predsednik uprave Tibor Šimonka. Za SIJ to pomeni povsem nove izzive in možnost, da se lotijo projektov, o katerih si doslej niso upali razmišljati. Ruska skupina Koks je aprila od države kupila 55-odstotni delež in ima danes 72-odstotno lastništvo, država je ohranila le kontrolni delež – 25 odstotkov plus eno delnico. SIJ je dobil stabilno strukturo aktivnih lastnikov, večji finančni kapital pa omogoča hitrejše odločitve z manj tveganji in več poguma za večje projekte, za hitrejše prilagajanje globaliziranemu trgu.

Dva meseca prilagajanja

Kar zadeva reorganizacijo, je bila Skupina SIJ pred privatizacijo, ki je trajala kar šest let, močno decentralizirana, močno regionalno (in celo politično) obarvana, kar je preprečevalo reorganizacijo in iskanje sinergij. V maju, mesec po prevzemu, so izvršili koncentracijo nekaterih pomembnih funkcij na komercialnem in finančnem področju, v razvoju in pri investicijah. Holding SIJ je s posebno pogodbo med družbami s tem prevzel tudi vso odgovornost, prevzete naloge po opravljajo strokovnjaki tako holdinga kot iz družb, sproti pa se usklajujejo z menedžmentom skupine Koks. Predsednik Šimonka je priznal, da so imeli v začetku nemalo težav, saj so trčili ob navade decentraliziranih družb, uvesti pa so morali celovit, uniformiran sistem poročanja, uveljavljen v skupini Koks, ki so ga morali prevzeti. Sistem je izredno zahteven, saj sloni na dnevnem poročanju, in za uveljavitev so potrebovali dva meseca.

Pomembnejši nišni igralec

Nov položaj in lastništvo pa omogočata tudi začetek izvajanja novih projektov, ki ne pomenijo le izboljševanja tehnologij in povečevanja proizvodnje, pač pa se lotevajo tudi projektov na nabavnem trgu za preskrbo s strateškimi surovinami - akvizicije družb s surovinami, kot tudi na prodajni strani v smislu približevanja končnim kupcem oziroma uporabnikom. Načrtujejo namreč postavitev osem do deset tako imenovanih Steel centrov (po Evropi in v ZDA), kjer naj bi jeklo dodatno mehansko in termično obdelovali po željah uporabnikov. Skupina SIJ želi prestopiti okvire nepomembnega lokalnega igralca in se uveljaviti pri nekaterih specifičnih izdelkih.

Ugodni letošnji rezultati

Letošnji devetmesečni rezultati so izredno ugodni. Prihodki so se povečali za četrtino, kar pomeni prodajo v višini sedemsto milijonov evrov, profitabilnost pa se bo s 7,4 odstotka povečala za polovico. Čisti dobiček po plačilu davkov (za letos kar 15 milijonov evrov) bo znašal 49 milijonov evrov. Ves dobiček se bo v skladu s prodajno pogodbo za letos in še prihodnji dve leti vložil v razvoj, zato v treh letih načrtujejo za 249 milijonov evrov investicij. Letos bodo investirali 65 milijonov, prihodnje leto že 105, v letu 2009 pa prek 80 milijonov evrov. Zaposlenosti niso le ohranili, kot to zahteva prodajna pogodba, pač pa povečali za pet odstotkov (predvsem v Acroniju in Elektrodah Jesenice ter na Holdingu). Težave s kadrom imajo na Koroškem, ker ljudje odhajajo za boljšim zaslužkom na delo čez mejo.

Letos najboljši Acroni

Med družbami SIJ je najboljše – Šimonka jih je imenoval celo zgodovinsko dobre – dosegel v prvem polletju Acroni. Junija se je cena niklja več kot podvojila, kar je močno zmanjšalo povpraševanje (največji proizvajalec Krupp je celo ustavil proizvodnjo), kar bo do konca leta poslabšalo Acronijeve rezultate. Na trgu se že pozna tudi konkurenca Kitajske, ki v Evropo izvozi že kar desetino svoje proizvodnje. V Evropi zato zoper njo že tečejo antidumpinški postopki.

V četrtek je nadzorni svet SIJ obravnaval načrte za prihodnji dve leti in potrdil oceno nadaljnje rasti. Že prihodnje leto naj bi učinkovale sinergije, nastale z vključitvijo v Skupino Koks, učinke pa pričakujejo tudi od izvedenih investicij. Prihodke naj bi povečali za 11 odstotkov, profitabilnost pa naj bi se povečala na devet odstotkov. V Acroniju naj bi z investicijami, ki so v teku, povečali proizvodnjo debele pločevine kar za 65 odstotkov, vrednostno pa naj bi se prodaja te pločevine povečala za 75 odstotkov. Dodana vrednost na zaposlenega naj bi se povečala tudi za 65 odstotkov in dosegla 72 tisoč evrov. V Elektrodah načrtujejo 47-odstotno povečanje prodaje in za 51 odstotkov višjo dodano vrednost.

Težav z usklajevanjem ni

Na petkovi tiskovni konferenci pa je spregovoril tudi predsednik upravno-posvetovalnega odbora med Republiko Slovenijo in rusko Skupino Koks Borut Frantar. Naloga tega odbora, ki ga določa prodajna pogodba, je usklajevanje interesov med našo državo in ruskimi večinskimi lastniki. Opozoril je, da ima odbor le posvetovalno vlogo, pri čemer imajo doslej pri usklajevanju med najpomembnejšima družbenikoma le dobre izkušnje. Poudaril je, da konfliktov ni in da vsi iščejo optimalne rešitve za razvoj holdinga SIJ s 3.900 zaposlenimi.