Varčevanje narašča, zadolženost pa tudi

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 30. oktober 2007 / 06:00

V sredo, 31. oktobra, bo svetovni dan varčevanja, ta dan pa predvsem iz komercialnih razlogov zaznamuje ves oktober kot mesec varčevanja.

Kranj - Čeprav ne moremo varčevati samo en dan niti ne le en mesec, banke, hranilnice, upravljavci vzajemnih in pokojninskih skladov, zavarovalnice in drugi v tem mesecu in na ta dan še posebej opozarjajo na različne oblike varčevanja. Kapitalistični svet je prinesel veliko teh možnosti in tudi spremembo varčevalnih navad. Bančne vloge še vedno predstavljajo najpogostejšo obliko varčevanja, vendar se je ta delež v premoženju gospodinjstev zadnjih petih letih zmanjšal s 44,3 na 39,4 odstotka, temu primerno pa so se okrepila vlaganja v vzajemne oz. investicijske sklade, v delnice in lastniške deleže ter v življenjsko in pokojninsko zavarovanje.

Banke so v dvojni vlogi: po eni strani spodbujajo varčevanje, po drugi tudi najemanje posojil. Ob tem ko narašča varčevanje, se povečuje tudi zadolženost. Gospodinjstva v Sloveniji so bila leta 2002 zadolžena za 4,68 milijarde evrov, lani že za 7,76 milijarde, od tega 6,5 milijarde evrov v bankah. Čeprav so v primerjavi s povprečjem držav Evropske unije malo zadolžena, so tudi pri nas primeri, ko dolžniki zaradi izgube zaposlitve, smrti v družini, ločitve, bolezni, nepremišljenih nakupov, najetja previsokega posojila ali drugih okoliščin ne morejo vrniti posojila ali ga lahko vračajo le tako, da delajo po cele dneve. To povzroča hude osebne ali družinske stiske. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci ob tem celo predlaga, da bi v Sloveniji oblikovali terapevtske programe za zdravljenje odvisnosti od nakupovanja in prekomernega zadolževanja.

Pri bančnih depozitih so se obrestne mere v zadnjem času zvišale, med bankami pa so glede njihove višine kar precejšnje razlike in se za kratkoročne vezave evrov večinoma gibljejo od 1,5 do 4,6 odstotka in za dolgoročne od 2,5 do 5,35 odstotka. Vsak Slovenec ima povprečno v vzajemnih skladih že tisoč evrov, slovenski vlagatelji pa so v primerjavi s tujimi izrazito bolj nagnjeni k tveganjem in imajo skoraj tri petine denarja v delniških skladih. Za zadnje leto bolj kot za katerokoli drugo velja, da se je splačalo imeti denar v delnicah slovenskih podjetij (iz borzne kotacije). Delnica Aerodroma Ljubljana je, na primer, v tem obdobju »poskočila« za 206 odstotkov, Save za 177 odstotkov, Merkurja za 132 odstotkov. Velika varčevalna priložnost še naprej ostaja (naložbeno) življenjsko zavarovanje. Evropejci so v primerjavi s Slovenci bolj življenjsko zavarovani, lani je v Sloveniji povprečna premija znašala 213 evrov, v Evropski uniji pa 1.222 evrov. V prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je vključenih že 460 tisoč Slovencev, ovira za še hitrejši razvoj pa je nizka donosnost vloženega denarja.

Ponudniki finančnih storitev so v mesecu varčevanja pripravili vrsto predstavitev in akcij. V Deželni banki Slovenije so ponudili ugodnejše obrestne mere za varčevanje, začeli akcijo jesenski potrošniški kredit in prepolovili stroške odobritve naložbenega kredita, ki je novost v njihovi ponudbi. V Hypo Alpe-Adria-Bank so ponudili varčevalcem tri nove storitve - rentno varčevanje, rastoči depozit in varčevalni račun Hypo Plus. V hranilnici Lon so ob 15-letnici pripravili t. i. jubilejno varčevanje z vezavo evrov nad dve leti in s 5,25-odstotno letno obrestno mero. Novost v varčevalni ponudbi UniCredit Bank je strukturirani depozit z jamstvom glavnice ob zapadlosti in obrestno mero, ki je odvisna od indeksa oz. vrednosti košarice delnic. V Probanki so ponudili varčevalcem enkratno naložbeno zavarovanje z jamstvom glavnice Probanka globalni garant, za katerega bodo sprejemali vplačila do 15. decembra …