Sprejeli šolsko zakonodajo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / torek, 30. oktober 2007 / 06:00

Državni zbor je v petek sprejel noveli šolskih zakonov, opozicijskih poslancev zaradi obstrukcije ob tem ni bilo v dvorani. Danes pa bo enega od sprejetih zakonov obravnaval državni svet, zanj predlagajo izglasovanje odložilnega veta.

Ljubljana - Poslanci državnega zbora so v odsotnosti opozicije izglasovali noveli zakona o osnovni šoli in o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Za slednjega skupina državnih svetnikov predlaga veto zaradi spornega določila, da zasebnim šolam zagotavljala javna sredstva v enaki višini kot javnim šolam. O vetu državni svet odloča na današnji izredni seji. Če bo izglasovan, bo šla zakonska novela v ponovno odločanje v državni zbor, za dokončno sprejetje bo potrebnih 46 glasov poslank in poslancev.

Spremembe zakonodaje med drugim uvajajo sto namesto sedanjega 85-odstotnega financiranja osnovnega šolstva, obvezen drugi tuj jezik in ukinjajo splošni učni uspeh ob koncu pouka. Minister Milan Zver na očitke opozicije odgovarja, da s spremembami ne želijo ogroziti javne mreže šol. Smisel sprememb je v večji učinkovitosti in boljši kakovosti izobraževanja ter v zagotovitvi enakih možnosti, saj bodo lahko v celoti financirali javne šolske programe v vseh šolah v okviru javne ali zasebne mreže šol. Očitek o ustvarjanju elitnih zasebnih šol zavrača s trditvijo, da bodo tudi otroci iz revnejših družin lahko obiskovali zasebne šole.

Opozicijske stranke zakonodaji v največji meri zamerijo ravno izenačitev financiranja javnih in zasebnih šol. Matej Lahovnik iz poslanske skupine Zares je dejal, da se število otrok, ki obiskujejo šole, zmanjšuje, število javnih šol je enako, tudi število učiteljev, sredstva za javno šolstvo se zmanjšujejo (s 4,8 odstotka BDP je delež padel na 4,3 odstotka), zato ni sprejemljivo, da država sedaj ponuja stoodstotno financiranje zasebnim šolam. Zamerijo tudi, da predlagatelji zakona niso prisluhnili stroki, civilnim iniciativam, sindikatom, ki so želeli sodelovati pri spreminjanju zakona. Zaradi teh razlogov so se odločili za obstrukcijo. Poslanec SDS Branko Grims je to označil kot pobeg opozicije pred trenutkom resnice. Ko je govoril o prednostih novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, je poudaril ukinitev vseh šolnin in bistveno povečanje vloge staršev v šolstvu ter njihovo možnost izbire tiste šole, ki se sklada z njihovimi vrednotami in bo znanju otrok v največjo korist. Dejala je še, da so dosedanjo ureditev, ki uzakonja stoodstotno financiranje zasebnih šol z vrednostnim ozadjem katoliške Cerkve, leta 1996 izglasovali poslanci LDS in SD. Zato jih je Grims javno pozval, naj svojim volivcem pojasnijo, zakaj so takrat z glasovanjem podprli rešitev, ki po njihovem škodi javnemu šolstvu in posega v ločenost Cerkve od države. Dve največji zasebni šoli po takratni odločitvi polno financira država, vse kasneje nastale pa zgolj 85-odstotno, kar po Grimsovem prepričanju pomeni neenakost.