Med sosedi 61

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 29. oktober 2007 / 06:00

V Št. Petru/St. Peter v Rožni dolini, dober kilometer od Šentjakoba v Rožu/St. Jakob in Rosental na desnem bregu Drave bo Višja šola za gospodarske poklice konventa šolskih sester prihodnje leto praznovala stoletnico delovanja.

Šolo je ustanovil duhovnik Matej Ražun (1865-1943), ki je bil tudi prvi predsednik Slovenske krščansko socialne zveze na Koroškem. Na ustanovitelja spominja kip ob vhodu v šolsko poslopje.

Višja šola za gospodarske poklice deluje danes v sodobno urejeni hiši. Obiskuje jo med 140 in 150 dijakinj in dijakov s Koroškega in sosednje Slovenije. Dekleta prebivajo v internatu, za katerega skrbijo šolske sestre, fantje iz oddaljenejših krajev Koroške in iz Slovenije pa v zasebnih sobah v okoliških vaseh. Okrog dvajset učiteljev zagotavlja dijakom kakovostno izobrazbo, zaključeno z evropsko diplomo, ki omogoča absolventom nadaljnje izobraževanje ali zaposlovanje v vseh državah, članicah Evropske unije. Šola v Št. Petru, ki je v osnovi slovenska zasebna šola, zaradi kakovosti ni več moteč dejavnik na večinsko nemški Koroški, zato teženj, da bi jo ukinili, ni več.

»Pri nas izobražujemo v enoletni gospodarsko strokovni šoli, ki je za dekleta in fante, ki so končali štiri leta ljudske šole in štiri leta glavne šole (v Sloveniji sta ljudska šola in glavna šola združeni v devetletni osnovni šoli – op.p.) priprava na vajensko dobo in nadaljnje izobraževanje, in v petletni višji šoli za gospodarske poklice, ki se konča z zrelostnim in diplomskim izpitom,« je pojasnil značilnosti tudi v Sloveniji vedno bolj priljubljene šole pomočnik ravnatelja Hanzi Johan Pogorelschek iz bližnjega Podgorja/Maria Elend. »Pogoj za vpis v šolo sta končani ljudska in glavna šola oziroma nižja stopnja gimnazije za dijake iz Avstrije in končana osnovna šola z ustreznim znanjem nemščine za dijake iz Slovenije. Ker poteka pouk dvojezično, v nemščini in slovenščini, je znanje nemščine obvezno. Kdor je ne zna zadosti, mu zagotovimo dodatno učenje jezika. Dijakinj in dijakov iz Slovenije je iz leta v leto več. Nekateri se po šolanju zaposlijo v gospodarskih in finančnih družbah ter v gostinstvu in turizmu, precej pa jih nadaljuje šolanje na fakultetah in visokih šolah v Sloveniji in tudi v Avstriji. V učnem programu dajemo veliko pozornost jezikom, ob nemščini in slovenščini tudi angleščini in italijanščini ter po prostovoljni izbiri tudi latinščini, hrvaščini in ruščini, in praktičnemu pouku. Med tretjim in četrtim letnikom je obvezna trimesečna praksa. Dijakom iz Slovenije svetujemo, naj jo zaradi znanja jezika opravijo v Avstriji. Neobvezno štiritedensko prakso pa lahko opravijo tudi med četrtim in petim letnikom. Zaradi širokega teoretičnega, praktičnega in jezikovnega znanja so naši dijaki večinoma nimajo težav z zaposlitvijo v Sloveniji in v Avstriji, še posebej v dejavnostih, ki delujejo v Sloveniji in drugih državah na Balkanu, pa tudi v državah Vzhodne Evrope.«