Vse več optičnih kablov

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 28. oktober 2007 / 06:00

V dveh letih bo Telekom Slovenije na Gorenjskem omogočil sedem tisoč optičnih priključkov, v oddaljenejših krajih pa ADSL in VDSL širokopasovni dostop.

Ljubljana – Za leto 2007 bo nedvomno mogoče reči, da je na trg elektronskih komunikacij prineslo veliko pomembnih sprememb, ne samo zaradi prav v teh dneh sprejetega zakona, ki odpira pot uvajanju digitalne televizije, pač pa predvsem zaradi ukrepov, ki so omogočili sprostitev tega trga in pospešek uvajanja novih tehnologij. Vrsta ponudb v poštnih nabiralnikih, plakati in celo obiski agentov po domovih potrjujejo, da smo dobili vrsto novih operaterjev telekomunikacijskih storitev, na trgu telekomunikacij je nastala močna konkurenca, tekmovalnost, dobili smo možnost izbire. Žal ne povsod. Omenjeno seveda velja v večjih naseljih, kjer je mogoče hkrati priključiti veliko uporabnikov, medtem ko je v manjših naseljih, kjer novih omrežij ni, ponudba skromna ali celo za današnje razmere in potrebe nezadostna. Te spremembe gredo v veliki meri »na račun« Telekoma Slovenije, ki je bil dolga leta državni monopolist (prav v teh dneh ga država skuša prodati), saj je prav tako imenovana razvezava lokalne zanke odprla vrata konkurenci v telefonsko omrežje, ki je še vedno najpogostejše sredstvo za ponudbo telekomunikacijskih storitev.

Telekom gradi svoje optično omrežje

Če smo spomladi poročali o gradnji optičnega omrežja, ki jo izvaja Gratel, ter novi ponudbi Telekomovega konkurenta T2, pa smo se tokrat spomnili na konec januarja dano napoved Telekoma Slovenije, da bo letos začel gradnjo optičnih dostopovnih krajevnih omrežij v tehnologiji FTTH (Fiber to the Home). V ta projekt, ki naj bi omogočil, da bi do leta 2010 dobilo optične priključke tristo tisoč gospodinjstev, naj bi letos vložili šestdeset milijonov evrov in priključili med petdeset in šestdeset tisoč uporabniki. Pri tem je treba dodati, da se v Telekomu niso odločili za povsem nove napeljave, ki bi pomenile dodatno razkopavanje cest (razen v primerih novogradenj stanovanjskih naselij), pač pa za uporabo že zgrajene kabelske kanalizacije, kjer dodatna zemeljska dela niso potrebna. Cilj – šestdeset tisoč priključkov je zelo ambiciozen, saj pomeni kar desetino vseh priključkov.

Začeli v Škofji Loki, Kranju, na Bledu in Jesenicah

Kot nam je povedal vodja službe za kabelska omrežja v sektorju za gradnjo in logistiko pri Telekomu Slovenije Vojko Škulj, se načrt vlaganj v optično omrežje v precejšnji meri uresničuje. Velika zagata je pomanjkanje optičnih kablov, saj je prav letos, ko so se za optična omrežja odločili v številnih evropskih državah, po njih nastalo ogromno povpraševanje. Na Gorenjskem so začeli napeljevati v Škofji Loki, Kranju, na Bledu in Jesenicah, kjer bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu, ko bodo dodali še napeljavo v Radovljici. Pri tem imajo prednost večstanovanjski objekti in novogradnje, pri čemer uresničujejo z investitorji v stanovanjska naselja in poslovne cone tudi tako imenovane partnerske programe, nato pa naselja individualnih hiš. Letos naj bi tako na Gorenjskem pripravili optične priključke za okoli 2.200 uporabnikov, v prihodnjem letu pa za okoli 4.700 uporabnikov.

S širokopasovnim dostopom na široko

Na Telekomu Slovenije pa pri vlaganjih v širokopasovni dostop niso pozabili na bolj oddaljena in manjša naselja. Res je sicer, da prav optični kabli omogočajo najširšo ponudbo (poleg telefonije in prenosa podatkov tudi kvaliteten televizijski signal), vendar je za mnoge uporabnike pomemben širokopasovni prenos podatkov – dostop do svetovnega spleta. Zato poleg optičnih napeljav za bolj oddaljene kraje skrajšujejo lokalno zanko, kar pomeni, da naprave, ki omogočajo dostop ADSL in VDSL, približajo tem krajem. Tretja možnost je tako imenovana WiMax tehnologija, ki sloni na radijskih zvezah, vendar priznavajo, da tovrstna tehnologija še ni dovolj izpopolnjena. Tudi kar dva državna razpisa za koncesije za širokopasovni dostop v ruralnih predelih (ki se jih je Telekom udeležil) sta bila preklicana. Omeniti pa je treba, da bodo v letu 2008 kar polovico denarja za vlaganja v širokopasovne dostope namenili prav skrajševanju zank in radijskim povezavam.

Nove storitve bodo cenejše

Prav zanimivo in celo presenetljivo pri tem pa je, da bodo telekomunikacijske storitve, ki jih omogočajo omenjene nove tehnologije, cenejše. Vojko Škulj ob tem pravi, da je slovenski trg verjetno eden tistih, kjer je nastala največja konkurenca, ki sili operaterje k posodabljanju tehnologije na eni strani in zniževanju cen na drugi. Tudi v Evropi še ni jasno, ali naj bi razvezali tudi optične zanke, kar bi pomenilo, da bi v zgrajeno omrežje imelo dostop več operaterjev, to pa ima za posledico, da se v večstanovanjskih objektih celo napeljuje vzporedno po več omrežij. Za Telekomovo omrežje velja, da bo omogočal le storitve hčerinskega Si.ol-a. Očitke na njihov račun, da nagajajo konkurentom, pa Vojko Škulj zavrača, saj meni, da pri rastočih konkurenčnih operaterjih zaostaja organizacija vzdrževanja in popravil, Telekom pa jim služi za izgovor.