Poštar zvoni ...

Učenci jeseniške Osnovne šole Prežihovega Voranca so pripravili zanimivo raziskovalno nalogo o razvoju pošte v Zgornjesavski dolini.

Z učenci Osnovne šole Prežihovega Voranca na Jesenicah smo v šolskem letu 2006/07 raziskovali o začetkih poštne službe in poštnega prometa, obratovanju prvih pošt v Dolini, prvih poštarjih in še marsikaj zanimivega. Nalogo smo naslovili Poštar zvoni. Pripravili smo jo v sklopu raziskovalnih nalog Ko še ni bilo mobitelov, ki so bile razpisane pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Pri izvedbi same naloge smo imeli veliko težav, ker je ustnih virov vsako leto manj. Fotografij je malo, ker so v preteklosti fotografirali le redki posamezniki. Literature pa na Jesenicah in v okolici praktično ni, našli smo jo v kranjski knjižnici. S skupnimi močmi nam je uspelo pripraviti zanimivo nalogo.

V rimskih časih je po raziskavah vodila cesta tudi že skozi Zgornjesavsko dolino in čez Korensko sedlo v Beljak. V začetku novega veka so začeli uporabljati za obvestila o turških vpadih v avstrijske dežele ime pošta. Redno pošto za državne potrebe pa je uvedel cesar Maksimilijan I. leta 1496 za nemške in avstrijske dežele.

Ob koncu 16. stoletja so vzpostavili poštno zvezo med Kranjsko in Koroško. Poštni sli so prenašali pisemsko pošto iz Ljubljane v Celovec preko Ljubelja. Iz Ljubljane v Beljak pa je šla poštna linija po Gorenjski in čez prelaz Koren. Za vozni promet so usposobili tudi tovorni prehod čez Korensko sedlo in v sredini 18. stoletja je promet na tej cesti dosegel svoj višek. Poštna zveza preko Gorenjske je imela tri postaje: prvo na Otoku, drugo prvotno pri Ruardu na Savi, že leta 1788 pa na Jesenicah. Tretja postaja je bila v Podkorenu.

Na Gorenjskem je po dograditvi železniške proge Ljubljana–Trbiž leta 1870, kmalu prenehala poštna zveza čez Ljubelj in Koren. Odpravili so poštne postaje in jih spremenili v poštne urade (Jesenice 1875, Podkoren 1878).

Tako so na zgornjem Gorenjskem ustanovili poštni urad na Jesenicah, v Lescah, na Dovjem, v Kranjski Gori, nato še v Mojstrani (cementarna). Poštne urade so večinoma oddajali v zakup. Statistika iz leta 1894 kaže, da je Dovje spadalo med tiste pošte z nad tisoč goldinarjev prometa.

Seznam pošt na Gorenjskem iz leta 1900 navaja tudi pošte v Gornjesavski dolini: Kranjska Gora, Dovje, Javornik, Jesenice, Mojstrana, Bela peč in poštno zbiralnico Rateče. V drugi polovici 19. stoletja so že nameščali rumeno–črne poštne nabiralnike.

Telegraf za splošno uporabo je bil v Avstriji uveden leta 1850 (Radovljica–Kranjska Gora leta 1892, v Mojstrani pa leta 1900). Telefonsko zvezo je Mojstrana dobila 27. junija 1924.

Leta 1926 je izšel novi Pravilnik o pogodbenih poštah, zaradi česar so nekatere doslej pogodbene pošte, postale državne pošte. V Gornjesavski dolini so postale državne pošte: Javornik, Jesenice–Fužine, Kranjska Gora in Mojstrana.

Do prihoda železnice leta 1870 na Dovjem ni bilo prave pošte. Določene dni je pošto hodila iskat na Savo pooblaščena oseba in jo prinesla na Dovje k Čenku, kjer je bilo do leta 1931 župnišče. Župnik je pošto prevzemal in jo odpošiljal. Po letu 1831 je pošto prevzemal Janez Vilman – Čenk, ker se je župnišče preselilo.

Uradna pošta z žigom je bila ustanovljena na Dovjem leta 1871. Upravljal jo je v svoji hiši Janez Vilman – Čenk. Torej je ostala pošta v isti hiši. Čenkova hči Johana je celotno posestvo leta 1896 prodala Janezu Hudoverniku iz Gorij, ki je prevzel tudi pošto.

Leta 1899 je pošto prevzel Janez Janša – Železnik (sosed), ker je Hudovernik ta prostor rabil za odprtje trgovine. Pri Železniku je pošto vodila in vse posle s tem urejala Železnikova žena – Krofova Matilda. Pošta je ostala na Dovjem do leta 1927.

Zaradi večjega poštnega prometa zaradi cementarne je njena uprava izposlovala, da se je ustanovila pošta in orožništvo tudi v Mojstrani. Da bi dobili primerne prostore, je Jurij Pezdirnik – Jenc dozidal pri kupljeni Binčevi hiši nadstropno stavbo. Spodaj se je leta 1896 naselila pošta, zgoraj pa orožništvo. V tej stavbi je bil kasneje dolga leta hotel Triglav.

Pošta se je potem še nekajkrat preselila. Pošto je najprej vzel v zakup Mihael Ambrožič ml. in poštni urad preselil v svojo hišo. Pošta se je nato selila v Pogačnikovo hišo (k Plešu).

Tam je ostala do leta 1958, nato pa se je preselila k Palku. Leta 1995 je bila pošta popolnoma prenovljena, v isti hiši pa je še danes – skoraj petdeset let. Prvi poštar po osvoboditvi je bil Alojz Peternel, nato od leta 1963 Alojz Pretner, v današnjem času pa se poštarji menjavajo v okviru jeseniške pošte. Tudi poštnih uradnic se je izmenjalo kar nekaj, najdlje je bila zaposlena Ljubica Lah.

Proučevanje zgodovine pošte je pomembno iz več razlogov. Pošta je od svojega nastanka skrbela za posredovanje sporočil, ki so nujno potrebna za poslovanje države, gospodarstva in drugih področij. Splošni pomen je dobila s tem, ker je prenašala zasebna sporočila najširšim krogom prebivalstva. Več stoletij je bila pošta tudi edini prevoznik potnikov in blaga. Včasih so bila sporočila napisana na preprostih dopisnicah in razglednicah, ki so jih poštarji ali sli prinesli v oddaljene kraje le enkrat ali dvakrat na teden. Danes pa si ne moremo predstavljati življenja brez telefonov, mobitelov, računalnikov in interneta.