Zanzibar, kjer celo čas merijo drugače

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 25. oktober 2007 / 06:00

"Čas na Zanzibarju merijo od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Ob vzhodu je ura nič, opoldne je pri njih ura šest, sonce pa zaide ob dvanajstih ..." pravi popotnik Domen Vukelj z Bleda.

»Zakaj ravno Zanzibar? Imel sem čas, preden sem odprl agencijo, našel sem zelo poceni letalsko vozovnico, jo v petek kupil in v ponedeljek odletel … Tako kot vedno, tik pred zdajci,« pravi Domen Vukelj, 29-letni Blejec, diplomirani ekonomist in od letos lastnik turistične agencije Amigo sredi Bleda. Fant, ki govori kakih šest tujih jezikov (angleško, nemško, francosko, italijansko, špansko, pa celo nekaj svahilija) in ki je zasvojen s potovanji. Pri desetih letih je prvič šel sam v Ameriko k stricu, da se je, kot pravi, otresel strahu pred potovanji. Tako se je začelo in vsako leto vsaj mesec ali dva, kakšno leto pa tudi štiri mesece in več, preživi … nekje daleč … Kuba, Mehika, Gvatemala, Kolumbija, Venezuela, Kenija, Tanzanija, Uganda, Maroko, Vietnam, Kambodža, Tajska, ves Balkan z Albanijo vred, cela Evropa razen Skandinavije (»Tja me niti ne vleče, ker je mraz in drago …«) … Nazadnje letos marca Zanzibar. Že drugič. Ker je pač uspel dobiti letalsko vozovnico za samo tristo evrov … »Prvič sem bil leta 2003 in od takrat se je Zanzibar zelo spremenil. Veliko več je turistov, cene so dvojne … Zgradili so velik turistični kompleks, kjer prevladujejo Italijani, veliko je Angležev, Švedov … S trumami turistov je otok izgubil del čara …,« ugotavlja Domen. Zanzibar je politično del Tanzanije, a si prizadeva pridobiti neodvisnost. Na otoku prevladuje kultura svahili – velika večina prebivalcev je Arabcev in kot pravi Domen, so zelo konzervativni muslimani. Ženske so povsem pokrite in večinoma ostajajo za zidovi hiš. »Moški naj ne bi nosili kratkih hlač, ženske absolutno ne bi smele kazati kolen in golih ramen. Žal pa na plaži vidiš italijanske turistke, ki se sončijo zgoraj brez …,« pripoveduje Domen. Domačini so zelo prijazni. »A to je Afrika. Drug svet, neprimerljiv s čimerkoli kjerkoli drugje. Temeljne vrednote ljudi v Afriki so povsem drugačne. Lahko bi rekel, da v Afriki ni nič tako, kot bi moralo biti. Domačini recimo nimajo nobenega občutka obveznosti. Če se tam z nekom nekaj zmeniš, sploh ne pride ali močno zamudi. Pri nas bi vsaj poklical ali se potem opravičeval, tam pa tega koncepta sploh nimajo v sebi in jim to sploh ni važno!«

Domen je še bolj pristen stik z domačini kot na Zanzibarju doživel na sosednjem, manj turističnem otoku Pemba. »Tam je, kot bi odrezal. Praktično nobenih turistov, sami domačini in čisto drugačen občutek. Tam res začutiš njihovo pristno življenje.« Zanzibar je tudi pravi raj za potapljače. »Je ena najlepših lokacij za potapljanje na svetu, saj ima žive koralne grebene,« pravi Domen, ki je Zanzibar izbral tudi zato, da je lahko užival v podvodnem svetu. Sicer pa večina turistov pride zaradi čudovitih plaž – po Domnovih izkušnjah enih najlepših na svetu – in morja. Letala na Zanzibar običajno letijo prek glavnega mesta Tanzanije Dar es Salaam (samo za vtis – letalska vozovnica iz Münchna do Zanzibarja stane dobrih tisoč evrov). Večina turistov potuje prek agencij in marca je bil Domen edini potnik z letala, ki ga na letališču ni čakal agencijski avtobus, ampak je poklical svoj taksi … Najbolj primeren čas za potovanje na Zanzibar se začenja prav zdaj, pozno jeseni. Ko se pri nas začne mraz, je na Zanzibarju najlepše …

Mrzli in turobni november bo tudi Domna prepodil v svet, vrata agencije je do prvega decembra zaprl in že v prihodnjih dneh bo spet odletel. Tokrat menda v Španijo in na Portugalsko. In za kako dolgo? Pravi, da je kupil samo enosmerno vozovnico. Torej pride, ko pride. Menda vsaj enkrat do sredine decembra …