Ne uvajamo zasebnih lovišč

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

"S spremembami zakona o divjadi in lovstvu ne uvajamo zasebnih lovišč niti ne ukinjamo lovske zveze," odgovarja minister Iztok Jarc na nekatere pomisleke in kritike.

Ljubljana – Državni zbor bo predvidoma še ta teden odločil o predlaganih spremembah zakona o divjadi in lovstvu, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc, generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Andrej Drašler in Urška Srnec z direktorata pa so na četrtkovi novinarski konferenci odgovorili še na nekatere po njihovem mnenju neupravičene kritike in pomisleke. Kot je dejal minister, so se za spremembo zakona odločili predvsem zato, da bi odpravili nekatera neskladja v sedanjem zakonu, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče in jih je treba odpraviti do letošnjega 23. novembra, pa tudi zaradi tega, da bi čimprej podelili koncesije za gospodarjenje z divjadjo in uveljavili nekatere rešitve za učinkovitejše izvajanje lova. »Ni naš namen, da bi s spremembo zakona uvedli zasebna lovišča, z drugačnim prednostnim vrstnim redom pri podelitvi koncesije ukinili lovske družine in lovsko zvezo ter določili višino koncesijske dajatve kot merilo za izbor koncesionarja,« je dejal minister Iztok Jarc in poudaril, da bi uvedba zasebnih lovišč zahtevala sprejem povsem novega zakona.

Koncesija le za deset let

Kot je pojasnil Andrej Drašler, naj bi s spremembami zakona omejili prednostno pravico sedanjih upravljavcev lovišč le na prvo podelitev koncesije, skrajšali koncesijsko obdobje, uzakonili delitev koncesijske dajatve med državo in občine, poenostavili izračun dajatve, združili dolgoročno lovsko in gozdarsko načrtovanje, uredili polhanje, evidentiranje izgub divjadi in izjemne posege v divjad zunaj lovne dobe, omogočili rejo domorodnih vrst divjadi in natančneje določili obveznosti upravljavcev lovišč za izvajanje načrtovanih ukrepov. V dosedanjih razpravah je bilo največ različnih mnenj glede koncesijske dajatve, prednostnega vrstnega reda pri podelitvi koncesije in skrajšanja koncesijskega obdobja. Kar zadeva koncesijsko dajatev, bo osnova za izračun petletno povprečje letnih prihodkov od lovnega turizma in od divjačine, ne pa tudi dohodek iz društvene dejavnosti. Dajatev bo znašala najmanj deset odstotkov od tega povprečja, del bo pripadal tudi občini oz. občinam na območju lovišča. In zakaj naj bi koncesijo podelili le za deset let? »V lovstvu je trajanje koncesijskih dob povezano zlasti z biologijo divjadi, vplivi na divjad in z dolgoročnim načrtovanjem,« je pojasnil Andrej Drašler in dodal, da življenjski ciklus najpomembnejših vrst divjadi v povprečju traja okrog deset let, vplivi okolja in drugi zunanji dejavniki lahko v desetih letih že močno spremenijo stanje v populaciji divjadi, predlagano koncesijsko obdobje pa tudi sovpada z 10-letnim lovskim in gozdnogospodarskim načrtovanjem. Sedanji upravljavec lovišča bo po predlaganem zakonu imel prednost le pri prvi podelitvi koncesije, pri vseh nadaljnjih pa lovska družina, ki bo imela med člani čimveč lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov oz. stalnih prebivalcev z območja lovišča. Koncesijo bodo lahko pridobile le lovske družine, ki bodo tudi članice lovske zveze.