Prihaja Svit

Program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki.

V Sloveniji je rak na debelem črevesu in danki tretji najpogostejši rak, kar velja za oba spola; in drugi po umrljivosti. Število obolelih se iz leta v leto veča; žal je ta oblika raka pogosto prepozno odkrita. Državni program presejanja populacije med 50. in 70. letom starosti bo pričakovano izboljšal stanje – po izkušnjah držav, ki že imajo presejevalno testiranje, je bolezen pri več kot polovici obolelih odkrita pravočasno, odkrita so tudi predrakasta stanja.

Pred kratkim je bila v Ljubljani podpisana t. i. »Bruseljska deklaracija«. S tem dokumentom se država obvezuje urediti razmere na področju zdravljenja raka na debelem črevesu in danki. Hkrati s svečanim podpisom je bil javnosti predstavljen program Svit – program presejevalnih testov za zgodnje odkrivanje te oblike raka. Stroka si je za ta korak prizadevala dolgo časa; pa ne le stroka, tudi bolniki. Gre za raka, o katerem se tako rekoč ne govori! To je tudi oblika raka, ki je skrita, saj se pogosto določeni znaki pojavijo šele, ko je (pre)pozno … Na pobudo Lojzeta Peterleta je bil pred meseci ustanovljen forum, ki je združil onkologe, predstavnike bolnikov in predstavnike ministrstva za zdravje; forum je med svoje prednostne naloge zapisal tudi nujnost demistifikacije raka in uvedbo presejevalnih testov za to bolezen. Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji še zelo slabo obvladljiv in zato ne čudi, da smo po rezultatih zgodnjega odkrivanja in preživetja na repu evropskih držav. Kljub temu je svečanost ob podpisu deklaracije in predstavitve presejevalnega programa Svit minila brez večje medijske pozornosti. Pa vendar imajo prav mediji močan vpliv na ozaveščanje. Na svečanosti ob podpisu so bili navzoči tudi gostje iz tujine – vodilni onkolog na tem področju prof. dr. Meinhard Classen iz Nemčije ter Lynn Faulsd Wood, predsednica Evropske zveze onkoloških bolnikov in poslanka v evropskem parlamentu ter ena prvih članic evropske parlamentarne skupine za boj proti raku, ki je tudi nastala na pobudo Lojzeta Peterleta in danes šteje že več kot 60 evropskih parlamentarcev različnih političnih opcij in držav.

Tudi ta rak je ozdravljiv

Kot je poudarila Jožica Maučec Zakotnik, ki je tudi predstavila presejevalni program Svit, pomeni rak na debelem črevesu in danki v Sloveniji velik javno-zdravstveni problem. To potrjuje pogosta pojavnost bolezni in velika umrljivost ter slabše petletno preživetje bolnikov v primerjavi z državami Evropske unije. Po podatkih Registra raka RS je bilo leta 2003 odkritih 1198 novih primerov raka na debelem črevesu in danki, kar je s 13,4 odstotka tretji najpogostejši rak pri moških in z 10,6 odstotka tretji najpogostejši rak pri ženskah. Leta 2003 je zaradi raka na debelem črevesu in danki v Sloveniji umrlo 711 bolnikov, od teh 155 pred 65. letom starosti! Podatki potrjujejo, da je več kot 80 odstotkov bolnikov z rakom na debelem črevesu in 70 odstotkov bolnikov z rakom na danki odkritih, ko se je rak razširil iz črevesne stene v bezgavke, kar strokovnjaki imenujejo regionalni stadij ali pa so bili prisotni že zasevki oz. metastaze. Relativno petletno preživetje je bilo po podatkih raziskave EUROCARE 3 v Sloveniji 38 odstotkov za raka debelega črevesa in 34,5 odstotka za raka na danki, kar je za 13 odstotkov slabše od evropskega povprečja. Odstotek relativnega petletnega preživetja pri bolnikih z napredovalo boleznijo je bistveno slabši: 55 odstotkov v regionalnem stadiju razširjenosti in 10 odstotkov pri napredovalem stadiju; medtem ko je pri bolezni, odkriti v lokalno omejeni obliki, bistveno boljše – 75 odstotkov. Prav presejevanje pa lahko odkrije bolezen v začetnem stadiju ali celo predrakasta obolenja. Rak na debelem črevesu in danki je ozdravljiva bolezen, če ga odkrijemo in zdravimo v zgodnji razvojni stopnji.

V Evropski uniji so že od leta 2003 priporočene tri vrste organiziranega presejanja, poleg presejanja za raka na materničnem vratu, ki v Sloveniji že poteka in uspešno zmanjšuje umrljivost zaradi tega raka, še presejanje za raka na dojkak in za raka na debelem črevesu in danki, ki naj bi v Sloveniji zaživel v začetku leta 2008.

Skupno delo z družinskim zdravnikom

Prof. dr. Classen je samokritično pripomnil, da so tudi v Nemčiji v preteklosti premalo pozornosti namenili širši obravnavi te oblike raka in poudaril, da je nujno vključiti v zdravljenje tudi družinskega zdravnika in se ozreti tudi v zgodovino bolezni širše družine. Slovenski program Svit je zastavljen interdisciplinarno, saj vključuje od gastroenterologov do družinskih zdravnikov, od patologov, onkologov ter abdominalnih kirurgov.

Program Svit je namenjen ženskam in moškim v starosti od 50 do 70 let in je za udeležence brezplačen. V program bodo posamezniki iz ciljne populacije vključeni vsaki dve leti. Za postopek presejanja se uporablja imunokemični test na prikrito krvavitev v blatu, ki na hiter in enostaven način omogoči odkriti tiste posameznike, pri katerih obstaja verjetnost, da so zboleli za rakom na črevesu ali danki. Posamezniki s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu bodo napoteni na kolonoskopijo, preiskavo črevesa z optičnim instrumentom, ki s pomočjo patološkega izvida omogoča dokončno diagnozo, ali ima posameznik raka ali ne. Seveda pa bo to mogoče le, če se bomo vsi, ki bomo prejeli vabila, tudi odzvali. Da bi dosegli pozitivne premike, mora biti udeležba več kot polovična!

Svit – več rešenih življenj in boljša kakovost življenja

Program Svit je zastavljen tako, da vključuje tudi sprotno odstranjevanje odkritih polipov debelega črevesa in danke, ki so predstopnje raka; na leto bo zato zbolelo od 250 do 300 ljudi manj. Ker se ob izvajanju kakovostnega, organiziranega presejalnega programa bolezen odkriva v zgodnji fazi, ko je še omejena in je zdravljenje manj agresivno in bolj učinkovito, se umrljivost zaradi te bolezni zmanjša do 33 odstotkov ali več. To pomeni vsako leto dvesto smrti zaradi raka na debelem črevesu in danki manj! Seveda je tudi kakovost življenja bolnikov, ki zbolijo za to boleznijo in je s presejanem rak odkrit v zgodnji fazi, veliko boljša kot v primeru napredovane oblike bolezni, ko je zdravljenje agresivno in manj učinkovito ali celo neučinkovito. Učinki zmanjšane obolevnosti in umrljivosti pa se seveda pokažejo po nekaj letih izvajanja programa organiziranega presejanja.

Program Svit omogoča tudi učinkovitejše obvladovanje stroškov zdravljenja te oblike raka. Stroški zdravljenja napredovanega raka so že sedaj trikrat večji kot stroški zdravljenja raka, ki je odkrit v začetnem stadiju. Zavedati pa se tudi moramo, da se bodo z uvedbo novih, že registriranih zdravil, stroški zdravljenja še vsaj potrojili. Kakovosten organiziran program presejanja lahko v nekaj letih spremeni sedanje stanje, ko je kar 85 odstotkov te bolezni odkrite šele v napredovanem stanju ali celo razseljeni obliki in le 15 odstotkov v zgodnjem stadiju. Strokovnjaki pričakujejo, da bi ob zadostni udeležbi na presejanju lahko odkrili kar polovico te bolezni v začetni fazi. Tako bi bilo rešenih veliko življenj, kakovost življenja bivših bolnikov bi bila mnogo boljša.