Juan Vasle (Foto: Gorazd Kavčič)

Slovenci radi poslušate tango

"Bolje dva kot nobenega," je na vprašanje, kaj meni o tem, da naj bi Ljubljana imela dva nogometna stadiona, odgovoril operni pevec, novinar in velik ljubitelj nogometa Juan Vasle.

Vokalni kvartet Opus Cuatro bo prihodnje leto praznoval 40 let neprekinjenega delovanja. Na 24. turneji po Evropi bo obiskal tudi Slovenijo, kjer bodo glasove združili še z našim opernim pevcem Juanom Vasletom.

Čeprav je stavba ljubljanske opere sredi temeljite obnove, je operni ansambel že na začetku sezone kar precej aktiven. Z Renskimi nimfami je te dni gostoval v Italiji, pred vrati je premiera nove baletne predstave … Nobenega »podaljšanega dopusta«?

»Opera v tem času deluje po začrtanem programu. Mogoče nekoliko bolj nomadsko, saj gostujemo v drugih slovenskih ustanovah, pa vendarle. Že v septembru smo v po dolgem času snemali dve slovenski operi: Brata Alojza Ajdiča in Ekvinokcij Marjana Kozine, katerega stoto obletnico rojstva bomo praznovali letos. Sam sem sodeloval pri obeh, snemali smo v Slovenski filharmoniji, prvo je dirigiral Marko Hribernik, drugo pa George Pehlivanian. Sicer pa sem letos manj zaseden z vlogami kot lani, ko sem pel kar precej. Odvisno, kakšne opere so na sporedu. Sicer pa imam različne pevske recitale in dobrodelne nastope po Sloveniji, igramo še operne predstave iz prejšnjih let …«

V teh dneh boste nanizali še štiri nastope v okviru mini slovenske turneje z legendarnim argentinskim kvartetom Opus Cuatro, ki ste ga pred leti prvič pripeljali k nam in odtlej ne mine njihova evropska turneja, da se ne bi ustavili tudi v Sloveniji.

»Skupaj smo doslej nastopali trikrat, sem pa posredoval za njihove nastope že, preden smo začeli tudi pevsko sodelovati. Pravzaprav jaz organiziram njihovo slovensko turnejo vselej, kadar pridejo v Evropo. Lani smo imeli sedem nastopov, letos imamo časa nekoliko manj, zato bomo peli le štirikrat, v Celju, Zagorju, na Jesenicah in Vrhniki, en večer pa bomo izkoristili tudi za snemanje na Radiu Slovenija. Opus Cuatro v Slovenijo zelo radi pridejo, saj jih publika vselej dobro sprejme, pa tudi všeč jim je pri nas. Marsikaterega prijatelja so že nagovorili, da je turistično obiskal našo državo.«

 

Ste s člani kvarteta znanci še iz časov, ko ste tudi vi še živeli v Argentini?

»Poznamo se že več kot trideset let. Oni so sicer eno generacijo starejši od mene, a smo se srečevali na koncertih, pred leti sem celo delal intervju z njimi. Ko sem se preselil v Slovenijo, se dolgo nismo srečali, dokler jih nisem pripeljal sem. Prihodnje leto bodo praznovali štirideset let obstoja.«

Kaj Opus Cuatro pomenijo za Argentino? Je mogoče potegniti vzporednice z našim New Swing Quartetom?

»Vsekakor. Oboji so nastali leta 1968, sestava sta se »rodila« z dvema mesecema razlike. V osnovi so oboji prepevali podoben repertoar, največ spirituale. Opus Cuatro so se recimo zgledovali po Golden Gate Quartetu. Takrat je bila tovrstna glasba zelo priljubljena. So pa kasneje New Swing Quartet postali bolj swingovski, Opus Cuatro pa zborovski. Mislim, da so še vedno najstarejša dejavna vokalna skupina v Južni Ameriki, dva člana: prvi tenor Alberto Hassan in basist Federico Galiana sta v kvartetu od ustanovitve, druga dva pa sta se jima pridružila pred 25 leti.«

Kakšen repertoar ste pripravili za letošnje koncerte?

»Letos smo našo mini turnejo naslovili Južnoameriške pesmi, tangi in spirituali ter s tem povedali, kakšne pesmi lahko ljudje pričakujejo na koncertih. Mene včasih povezujejo predvsem z opero in pričakujejo arije. Tretjino programa pojejo oni, tretjino jaz, tretjino pa skupaj. Na programu sta vedno vsaj dve slovenski pesmi, ki jih zapojem jaz, dve pa so se naučili tudi oni … Sami zapojejo pesem Pleničke je prala, mene pa spremljajo v pesmi Lastovki v slovo. Pojejo zelo ubrano, z vedno boljšo izgovorjavo … ljudje so vedno navdušeni. Več so jim naše izvedbe tanga, letos pa bomo igrali celo pesem s Kube.«

Prihajajo Opus Cuatro v Slovenijo naravnost iz Argentine?

»Julija, ko sem se mudil v Argentini, smo že imeli nastop v Buenos Airesu. Trenutno pa so sredi evropske turneje, prišli bodo iz Švice in po slovenskih nastopih odšli naprej na Nizozemsko in v Španijo. V dolgoletni karieri so imeli že več kot sedem tisoč koncertov, od tega prek petsto tudi v Evropi.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 8. junij 2012 / 07:00

Kriminaliste zanima prodaja zemljišča v Tržiču

Tržič - Kranjski kriminalisti na podlagi anonimne prijave preiskujejo domnevno sporno preprodajo občinskega zemljišča v Bistrici pri Tržiču, kjer danes stoji trgovina Lidl. Tisko...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Slovenija žaluje za žrtvami reke Save

Za torek je država razglasila dan žalovanja za žrtve nesreče, ki so izgubile življenja pri spustu po Savi na območju hidroelektrarne Blanca.

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Sedmica: Penko in njegov pipec

»Ko sem prišel iz poslovne stavbe SCT, sta name brez opozorila skočila dva policista posebne enote, mi zvila roke na hrbet in mi nataknila samozatezne lisice, tretji policist pa mi je bral pravic...

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Kultura košnje

Ja, kaj je pa zdaj to - da se o košnji piše v Snovanjih?! Ima to kmečko delo sploh kak kulturni pomen? Odgovor je nedvoumen: ima ga, kosci in grabljice pa so pravi kulturni delavci, ohranjajo kulturno...

Prosti čas / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Vsi le ne gredo na dopust

Vrsto let velja, da gredo na največjih televizijah ustvarjalci na dopust in živijo le od ponovitev domačih in tujih oddaj, nadaljevank, nanizank ali filmov.

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Iconotheca Valvasoriana

Sredi junija je brez posebne medijske pozornosti izšla Iconotheca Valvasoriana (IV), ki zna biti po Dalmatinovi Bibliji in Valvasorjevi Slavi tretji najbolj ambiciozni knjižni projekt Slovencev vseh č...