Terezija Leben Pivk (1943 - 2007)

Besedilo: Nastja Vojnovič
Kategorija: GG Plus / sobota, 20. oktober 2007 / 06:00

Profesorice Terezije Leben Pivk ni več med nami. Ostaja nam tolažba, da je našla svoj mir, ostaja nam spomin na njeno človeško širino in njeno ljubezen do slovenskega jezika.

Rodila se je na Studenem v Selški dolini v kmečki družini kot enajsti otrok. Maturirala je na škofjeloški gimnaziji in diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenskega in ruskega jezika. Še kot študentka je za kratek čas polovično poučevala ruski jezik na gimnaziji v Škofji Loki. Po diplomi je eno šolsko leto poučevala slovenščino v osnovni šoli v Cerkljah.

Nato je nekaj let učila slovenski jezik v Savini gumarski srednji šoli v Kranju. Skrbno je poučevala jezik in ga povezovala s književnostjo ter splošno kulturo, dijake je vodila v Ljubljano v gledališče in na likovne razstave. Pri pouku in lektoriranju člankov iz gumarske stroke se je srečevala z gumarskim strokovnim izrazjem in spoznavala je, da bi bilo treba na področju gumarske terminologije marsikaj narediti. Najbolj potreben se ji je zdel gumarski slovar. Zaposlila se je na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in sicer pri delu za slovar sodobnega knjižnega jezika. Tako je spoznavala osnove slovaropisja. Ob pisanju slovarskih sestavkov iz sodobnega knjižnega jezika se je začela študijsko posvečati terminologiji. Na inštitutu za slovenski jezik je delala kratek čas, od novembra 1979 do januarja 1983. V slovarskem kolektivu se je dobro počutila, zavzeto je delala in z mnogimi sodelavci je navezala strokovne in prijateljske vezi. Vendar so se že začeli kazati prvi znaki revmatične bolezni, vožnja na delo v Ljubljano ji je jemala čas in moči; zavedala se je, da mora zaradi zdravstvenih težav živeti in delati preudarno in tako se je leta 1983 vrnila v Savo Kranj.

V podjetju so omogočili delo za gumarski slovar, saj so se zavedali vedno večjega vpliva angleškega in nemškega izrazja na gumarski strokovni jezik in potrebe po urejeni slovenski terminologiji. Uredništvo je bilo zaupano profesorici Pivkovi in ona je odločala o slovarskotehniških rešitvah in skrbela za sodelovanje z drugimi strokovnjaki. Strokovno natančen in vsebinsko bogat slovar je izšel leta 1995 v delovni organizaciji Sava Kranj v nakladi petsto izvodov. V Savi Kranj so začeli sistematično raziskovati gumarsko izrazje šele leta 1983, čeprav je že od leta 1947 delovala gumarska šola, ki je pozneje prerasla v srednjo šolo. Izpisovanje gradiva je bilo široko zastavljeno in strokovno izvajano, pri zbiranju izrazov je bil upoštevan tudi govorjeni jezik. Čeprav imajo slovenske iztočnice angleške in nemške ustreznike, je vir za slovenske iztočnice raba gumarskih izrazov v proizvodnji in v zapisih teh besed v izvirnih slovenskih strokovnih in poljudnostrokovnih besedilih. Soavtorji so gumarski strokovnjaki, računalniški strokovnjaki in jezikoslovci za angleški in nemški jezik. Ta slovar je prvi in temeljni slovenski slovar gumarskih izrazov. Obsega okoli 1500 iztočnic in je obogaten s seznamom 500 kratic v dodatku. Gumarstvo je sorazmerno mlada panoga. V Sloveniji se je začelo razvijati leta 1920, ko je bila v Kranju odprta prva gumarska obrtna delavnica. Osrednji del slovarja je slovensko-angleško-nemški del s 1500 iztočnicami. Vsaka slovenska iztočnica ima slovnične podatke, razlago in ponazarjalno gradivo. Na koncu slovarskega sestavka sta navedena angleški in nemški ustreznik. Sledi del slovarja z abecedno urejenimi angleškimi iztočnicami na prvem mestu in z dodanimi nemškimi in slovenskimi ustrezniki. Za njim je uvrščen del z abecedno urejenimi nemškimi iztočnicami in angleškimi in slovenskimi ustrezniki. V teh dveh delih slovarja ni razlag. Slovar je obogaten z dodatkom kratic.

Gumarski slovar je delan po sodobnih slovaropisnih načelih za terminološki slovar. Slovenski gumarji so tako že leta 1995 temelj dobili, zato je zdaj, ko je gumarska industrija v tuji lasti, treba položaju slovenskega gumarskega izrazja posvečati še večjo skrb.

Ob delu za gumarski slovar je profesorica Pivkova prebirala domačo in tujo literaturo o terminologiji. O njeni natančnosti in dobrem poznavanju te problematike priča članek Krajšave v gumarstvu iz leta 1997. O krajšavah je pisala, ker so v gumarstvu pomemben del terminologije. Članek obravnava tipe krajšav, znane kot kratice. V slovensko gumarsko izrazje vdirajo iz tujih jezikov, predvsem iz angleškega jezika, podobno kot se to dogaja v računalništvu. Neskladnost kratic z zakonitostmi slovenskega jezika povzroča veliko težav v oblikoslovju in skladnji. Pivkova ugotavlja, da so v gumarskih besedilih prve kratice (NK naravni kavčuk) evidentirane po letu 1970, ko so začeli nastajati prvi učbeniki za gumarsko šolo tovarne Sava, v večjem številu pa po letu 1983, ko je začela izhajati strokovna revija Obzornik.

Bolezen je profesorico Pivkovo vedno bolj priklepala na dom oziroma pred računalnik, saj je še lahko sama tipkala. Nekoč je v šali rekla, da je dobro, da še lahko uporablja jezik in možgane. Veliko je lektorirala in dolgo so jo zanimala le strokovna besedila. Knjig, ki jih je jezikovno uredila, je veliko in so zelo raznovrstne, npr. s področja botanike, matematike, medicine, zgodovine. Pri lektoriranju je bila zelo natančna in je vedno kritično spremljala novosti v jezikoslovju. Najbolj pa je uživala ob lektoriranju leposlovja.