Prerokovali so ji vsaj sto let

Rezki Aljančič iz Podbrezij je ciganka napovedala, da bo živela sto let in več. Slavje v soboto, rojstni dan v ponedeljek.

Podbrezje – Njenega dolgega življenja nikakor ni zagotovila cigankina prerokba. »Malo trmast moraš biti, da preneseš tudi najhujše. Bolje je potrpeti, kot pa se prepirati. Z dobro voljo človek vse premaga,« je prepričana Rezka Aljančič, ki bo 22. oktobra dopolnila sto let. Kot dodaja iz izkušenj, je med ljudmi premalo ljubezni. Sama se ni omožila, ker se je tako zaobljubila Bogu in Mariji. Je pa imela rada vse okrog sebe, kar jo osrečuje še danes.

Odraščala je na kmetiji pod Taborsko cerkvijo kot predzadnja od osmih otrok. Očetu Andreju in mami Tereziji so se rodili štirje fantje in štiri dekleta. Rezka je po končani ljudski šoli odšla za deklo k župniku Škerbcu v Tržič, kjer je delala še v Perkovi gostilni. Zaradi izčrpanosti se je vrnila v Podbrezje. Do 27. leta, ko je zbolela za davico, je vodila gostilno pri sosedu Peharcu. Nato je delala v kranjski gostilni Beksl. Tam je pustila službo, ko je zbolela mama. Skrbela je zanjo do njene smrti leta 1942. Dvanajst let pozneje je svet zapustil oče, ki že prej ni zmogel težkih kmečkih del. Rezka je z bratom Janezom vodila kmetijo in negovala invalidnega brata Lojzka. Pred 33 leti je ostala sama, a se je nato priselil k njej nečak Stane. Sedaj živi skupaj z njegovo družino.

»Včasih sem pekla in kuhala za slavja ter varovala otroke drugih. Najbolj sem bila vesela, ko sta Stane in Veronika pred dvanajstimi leti dobila Špelo. Rada jo imam kot svojo vnukinjo. Danes mi je dobro, le boljši vid bi si želela. Ne morem daleč na sprehod in še soseda težko poznam. Pravijo, da bo prišlo veliko ljudi na praznovanje moje stoletnice,« je sklenila pogovor slavljenka. Stane je povedal, da bo jutri ob 11. uri maša v cerkvi v Podbrezjah, nato pa v domu kulture srečanje svojcev in gostov iz Občine Naklo ter drugih povabljenih.