Pokrajinam dobra milijarda

Ob proračunski razpravi za leto 2009 je vlada predlagala tudi dokument o prenosu finančnih sredstev in kadra na pokrajine. Država naj bi na pokrajine prenesla 1,2 milijarde evrov.

Ljubljana - Predlog prenosa finančnih sredstev je narejen za leto 2009, ko naj bi pokrajine zares zaživele. Tedaj naj bi država skupaj s pristojnostmi na pokrajine prenesla 1,2 milijarde evrov, nanje pa naj bi prešlo tudi prek štiri tisoč delovnih mest. Cilj uvedbe pokrajin je decentralizacija, pokrajine bodo naloge iz svoje pristojnosti opravljale samostojno. Po obsegu prenesenih finančnih sredstev največji delež pripada ministrstvu za šolstvo in šport, kjer bodo z države na pokrajine prenesene pristojnosti na področju srednjega in višjega šolstva, pri tem pa gre poleg denarja tudi za ustanoviteljstvo. Leta 2009 naj bi na pokrajine prenesli 30,7-odstotni delež denarja, kar pomeni 375 milijonov evrov.

Sicer pa je obravnava pokrajinskih zakonov že na poti v državni zbor. Parlamentarni odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je že začel razpravo o treh pokrajinskih zakonih, o pokrajinah, njihovem financiranju in volitvah njihovih organov, nadaljevanje seje pa je predvideno še ta teden. V odboru se je zapletlo, ker so člani opozicijskih LDS in SD zahtevali umik obravnave zakonov, dokler ne bo na mizi celoten sveženj predvidene pokrajinske zakonodaje.

Po javni razpravi, ki jo je o pokrajinah čez poletje razpisala vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je sedaj oblikovanih tudi več predlogov o tem, kje bi bile meje pokrajin in kam naj bi sodile posamezne občine. Samo število pokrajin pa po vladnem predlogu ostaja nespremenjeno, štirinajst, saj se zdi vladi najbolj sprejemljivo. Predlog za manjše število pokrajin, kakršen je prišel tudi iz večine gorenjskih občin, v nobeni od štirih različic ni bil sprejet. Gorenjske občine so namreč zagovarjale razdelitev Slovenije na šest do osem pokrajin. Takšnemu predlogu so najbolj naklonjeni tudi v občinah zgornjega dela Gorenjske. V primeru, da bo občin vendarle več, pa so vladni službi poslali predlog, naj se Gorenjska razdeli na dva dela. Če je pokrajin štirinajst, še ena več ne more predstavljati večje težave, so menili tudi na nedavni javni tribuni v Lescah, kjer so težnjo po pokrajini Zgornja Gorenjska (ali Visoka Gorenjska) utemeljevali s ekonomskimi kazalci. Ti namreč kažejo, da bi bil ob taki razdelitvi zgornji del Gorenjske po indeksu razvojne ogroženosti upravičen do večjega deleža razvojnega denarja. Za takšno cepitev Gorenjske so v Bohinju, na Bledu, v Gorjah, Žirovnici, na Jesenicah, Kranjski Gori in Radovljici. Kaj pa v Tržiču? Župan Borut Sajovic pravi, da občinski svet k takšni razdelitvi Gorenjske ni dal soglasja, da se zavzema za manjše število pokrajin, kot jih sedaj predlaga vlada, da je kot občina z lego sredi Gorenjske nekako bolj vezana na Kranj, sicer pa si v Tržiču želijo manj pokrajin in enotno Gorenjsko. »Razmisleku zgornjegorenjskih občin pa pritrjujemo s stališča, da bi v primeru cepitve zgornji del kot manj razvit dobil več razvojnih sredstev. V Tržiču, ki je kot občina manj razvit, to lahko razumemo,« pravi župan in poslanec LDS v državnem zboru.