V spomin: Mario Petrić

(1925-2007)

Akademski slikar Mario Petrić je bil rojen 24. julija 1925 v Sisku. Slikarstvo je študiral v drugi generaciji študentov Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, na kateri je diplomiral leta 1951 in dve leti kasneje končal slikarsko specialko pri prof. Gabrijelu Stupici. Študijski program ljubljanske likovne akademije, ki je temeljil na predvojnem barvnem realizmu in zajemal iz aktualnih vsebinskih in formalnih likovnih inovacij, je za Maria Petrića predstavljal soliden temelj, na podlagi katerega je v sedemdesetih letih preteklega stoletja začel oblikovati samosvoj, premišljen in ustvarjalno zrel slikarski opus.

V ospredju slikarskega delovanja Maria Petrića sta vselej bila odnos do narave in življenja, saj ga je bolj kot pripovednost zanimala izpovedna nota. Rečne in obmorske krajine je zasnoval kot razpoloženjske odslikave in odraze razumevanja krajine kot harmoničnega likovnega organizma. Z vrsto slikarskih kompozicij je obudil spomin na mladost v krajih ob reki Kolpi. Čeprav je posegal po skrajnih stilizacijah, je želel izpovedati predvsem občutek za enotnost z naravo. S krajinskimi podobami, ki jih je predstavil na prvih samostojnih razstavah v Domžalah, Kranju, Kočevju, Cerknici, na Bledu, v Ljubljani idr., se je Mario Petrić uvrstil med najbolj zanimive predstavnike skupine gorenjskih slikarjev, povezanih v t. i. gibanje »nova krajina«.

Pri slikarskih ciklusih iz konca preteklega stoletja in zadnjih let je Mario Petrić prestopil meje konkretnega krajinskega izhodišča. Delčki krajinskega ambienta so se spremenili v sestavne dele kozmičnega prostora, v njih so se pojavile asociativne simbolne oblike. Ker so slikarske kompozicije postale doživljajska in izpovedna okna in jih je Mario Petrić razumel kot metafore človekove usode, se – tako kot je ob njegovih razstavah pred dvema desetletjema ugotavljala likovna kritika – srečujemo s slikarstvom, ki ni več lepo, marveč resnično.

Mario Petrič je bil dolgoletni član stanovskega društva slovenskih likovnih umetnikov. Na skupinskih razstavah je sodeloval od leta 1954. Do upokojitve leta 1986 je deloval v pedagoškem poklicu, sprva v Sisku in nato v Mengšu. Prvo samostojno razstavo v Domžalah, kjer je živel in ustvarjal, je pripravil leta 1975. V zadnjem času se je pogosto udeleževal razstav kranjskega likovnega društva. Novembra 2005 je bila v Galeriji Domžale prirejena razstava v počastitev umetnikove 80-letnice.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Medvode / ponedeljek, 7. junij 2010 / 07:00

Zbor krajanov zaradi zapore ceste

Vikrče - Zaradi obnove so zaprli Kajakaško cesto v Tacnu, ki je na območju četrtne skupnosti Šmarna gora, investitor del pa je Mestna občina Ljubljana. Cesto dnevno uporabljajo t...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala