V spomin: Mario Petrić

(1925-2007)

Akademski slikar Mario Petrić je bil rojen 24. julija 1925 v Sisku. Slikarstvo je študiral v drugi generaciji študentov Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, na kateri je diplomiral leta 1951 in dve leti kasneje končal slikarsko specialko pri prof. Gabrijelu Stupici. Študijski program ljubljanske likovne akademije, ki je temeljil na predvojnem barvnem realizmu in zajemal iz aktualnih vsebinskih in formalnih likovnih inovacij, je za Maria Petrića predstavljal soliden temelj, na podlagi katerega je v sedemdesetih letih preteklega stoletja začel oblikovati samosvoj, premišljen in ustvarjalno zrel slikarski opus.

V ospredju slikarskega delovanja Maria Petrića sta vselej bila odnos do narave in življenja, saj ga je bolj kot pripovednost zanimala izpovedna nota. Rečne in obmorske krajine je zasnoval kot razpoloženjske odslikave in odraze razumevanja krajine kot harmoničnega likovnega organizma. Z vrsto slikarskih kompozicij je obudil spomin na mladost v krajih ob reki Kolpi. Čeprav je posegal po skrajnih stilizacijah, je želel izpovedati predvsem občutek za enotnost z naravo. S krajinskimi podobami, ki jih je predstavil na prvih samostojnih razstavah v Domžalah, Kranju, Kočevju, Cerknici, na Bledu, v Ljubljani idr., se je Mario Petrić uvrstil med najbolj zanimive predstavnike skupine gorenjskih slikarjev, povezanih v t. i. gibanje »nova krajina«.

Pri slikarskih ciklusih iz konca preteklega stoletja in zadnjih let je Mario Petrić prestopil meje konkretnega krajinskega izhodišča. Delčki krajinskega ambienta so se spremenili v sestavne dele kozmičnega prostora, v njih so se pojavile asociativne simbolne oblike. Ker so slikarske kompozicije postale doživljajska in izpovedna okna in jih je Mario Petrić razumel kot metafore človekove usode, se – tako kot je ob njegovih razstavah pred dvema desetletjema ugotavljala likovna kritika – srečujemo s slikarstvom, ki ni več lepo, marveč resnično.

Mario Petrič je bil dolgoletni član stanovskega društva slovenskih likovnih umetnikov. Na skupinskih razstavah je sodeloval od leta 1954. Do upokojitve leta 1986 je deloval v pedagoškem poklicu, sprva v Sisku in nato v Mengšu. Prvo samostojno razstavo v Domžalah, kjer je živel in ustvarjal, je pripravil leta 1975. V zadnjem času se je pogosto udeleževal razstav kranjskega likovnega društva. Novembra 2005 je bila v Galeriji Domžale prirejena razstava v počastitev umetnikove 80-letnice.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / nedelja, 25. julij 2021 / 08:49

Od zvezdic do angelskih laskov

Občina Kamnik je imela v prejšnjem stoletju vrsto velikih in uspešnih tovarn, manj znano pa je, da je v Šmarci delovala tudi tovarna testenin, kjer so bili izjemno inovativni in iznajdljivi. Spomine n...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / torek, 9. september 2008 / 07:00

Dvajset let Hladnega piva

Zasedba Hladno pivo bo 20-letnico delovanja slovesno obeležila tudi pri nas.

Prosti čas / torek, 9. september 2008 / 07:00

Petkova vročica noči

V petek bo v Izbruhovem kulturnem bazenu največja 80`s Party v Kranju doslej. Večer so poimenovali Friday Night Fever.

Kranj / torek, 9. september 2008 / 07:00

Ceneje je z vlakom

Dijaki lahko tako pri prevozih z avtobusi kot z vlaki izkoristijo številne ugodnosti.

Gospodarstvo / torek, 9. september 2008 / 07:00

Načrt za obnovo poškodovanih gozdov

Kranj - V julijskih neurjih je bilo v Sloveniji poškodovanih 14.400 hektarjev gozdov, popolnoma uničenih pa nad 600 hektarjev. Na Gorenjskem je bilo največ škode v gozdovih na ob...

Gospodarstvo / torek, 9. september 2008 / 07:00

Razpis vnovič odprli

Kranj - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v torek opolnoči prenehalo sprejemati vloge za javni razpis za pomoč nekdanjim pridelovalcem sladkorne pese (teh je b...