V spomin: Mario Petrić

(1925-2007)

Akademski slikar Mario Petrić je bil rojen 24. julija 1925 v Sisku. Slikarstvo je študiral v drugi generaciji študentov Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, na kateri je diplomiral leta 1951 in dve leti kasneje končal slikarsko specialko pri prof. Gabrijelu Stupici. Študijski program ljubljanske likovne akademije, ki je temeljil na predvojnem barvnem realizmu in zajemal iz aktualnih vsebinskih in formalnih likovnih inovacij, je za Maria Petrića predstavljal soliden temelj, na podlagi katerega je v sedemdesetih letih preteklega stoletja začel oblikovati samosvoj, premišljen in ustvarjalno zrel slikarski opus.

V ospredju slikarskega delovanja Maria Petrića sta vselej bila odnos do narave in življenja, saj ga je bolj kot pripovednost zanimala izpovedna nota. Rečne in obmorske krajine je zasnoval kot razpoloženjske odslikave in odraze razumevanja krajine kot harmoničnega likovnega organizma. Z vrsto slikarskih kompozicij je obudil spomin na mladost v krajih ob reki Kolpi. Čeprav je posegal po skrajnih stilizacijah, je želel izpovedati predvsem občutek za enotnost z naravo. S krajinskimi podobami, ki jih je predstavil na prvih samostojnih razstavah v Domžalah, Kranju, Kočevju, Cerknici, na Bledu, v Ljubljani idr., se je Mario Petrić uvrstil med najbolj zanimive predstavnike skupine gorenjskih slikarjev, povezanih v t. i. gibanje »nova krajina«.

Pri slikarskih ciklusih iz konca preteklega stoletja in zadnjih let je Mario Petrić prestopil meje konkretnega krajinskega izhodišča. Delčki krajinskega ambienta so se spremenili v sestavne dele kozmičnega prostora, v njih so se pojavile asociativne simbolne oblike. Ker so slikarske kompozicije postale doživljajska in izpovedna okna in jih je Mario Petrić razumel kot metafore človekove usode, se – tako kot je ob njegovih razstavah pred dvema desetletjema ugotavljala likovna kritika – srečujemo s slikarstvom, ki ni več lepo, marveč resnično.

Mario Petrič je bil dolgoletni član stanovskega društva slovenskih likovnih umetnikov. Na skupinskih razstavah je sodeloval od leta 1954. Do upokojitve leta 1986 je deloval v pedagoškem poklicu, sprva v Sisku in nato v Mengšu. Prvo samostojno razstavo v Domžalah, kjer je živel in ustvarjal, je pripravil leta 1975. V zadnjem času se je pogosto udeleževal razstav kranjskega likovnega društva. Novembra 2005 je bila v Galeriji Domžale prirejena razstava v počastitev umetnikove 80-letnice.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 22. december 2006 / 06:00

Petsto ovc, sedemdeset pastirčkov in še domača cerkev

Srednja Bela - Ko si je Vinko Pfajfar pred leti v božičnem času ogledoval velike cerkvene jaslice, se mu je porodila zamisel, da bi sam postavil še večje - tako velike,...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / nedelja, 13. februar 2011 / 07:00

V spomin: Bruno Skumavc (1927-2011)

Univerzitetni diplomirani inženir Bruno Skumavc, generalni direktor SOZD-a Sava, v pokoju, je bil eden najpomembnejših graditeljev Save. Svojo 37-letno poklicno pot v Savi je začel kot tehnik, a...

Humor / nedelja, 13. februar 2011 / 07:00

GPS: N 50.27`37.3"

... E 025. 50`06.6", Višina 235, Najbližje križišče: E85 E40, Rivens´ka, UKR. GPS koordinate kraja, kjer je motor našega spačka končal svoje zemeljsko življenje.

Prosti čas / nedelja, 13. februar 2011 / 07:00

Voščila od rojstnega dne do godu

Če kdo, potem boste vi, Julka, dočakali sto let, je ob obisku takrat devetdesetletne Julke Kemperle dejal župan Železnikov Mihael Prevc.

GG Plus / nedelja, 13. februar 2011 / 07:00

Šepetalnica za veter (34)

Letalo je zamujalo. Vsaj prvi očitek sem si prihranil, je olajšano zavzdihnil Sergej, ne bo treba punci postopati po letališki stavbi in kričati v telefon, zakaj hudiča nikoli ne more...

GG Plus / nedelja, 13. februar 2011 / 07:00

Trinajst knjig KUD Logos

Če bi bil naslov tega zapisa Logos v 13 knjigah, bi to ne bilo prav zadeto. Logos je tako velik, da ga tudi z neštetimi knjigami ni mogoče zapopasti. KUD Logos pa je ime kulturno-umetniškega druš...