V spomin: Mario Petrić

(1925-2007)

Akademski slikar Mario Petrić je bil rojen 24. julija 1925 v Sisku. Slikarstvo je študiral v drugi generaciji študentov Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, na kateri je diplomiral leta 1951 in dve leti kasneje končal slikarsko specialko pri prof. Gabrijelu Stupici. Študijski program ljubljanske likovne akademije, ki je temeljil na predvojnem barvnem realizmu in zajemal iz aktualnih vsebinskih in formalnih likovnih inovacij, je za Maria Petrića predstavljal soliden temelj, na podlagi katerega je v sedemdesetih letih preteklega stoletja začel oblikovati samosvoj, premišljen in ustvarjalno zrel slikarski opus.

V ospredju slikarskega delovanja Maria Petrića sta vselej bila odnos do narave in življenja, saj ga je bolj kot pripovednost zanimala izpovedna nota. Rečne in obmorske krajine je zasnoval kot razpoloženjske odslikave in odraze razumevanja krajine kot harmoničnega likovnega organizma. Z vrsto slikarskih kompozicij je obudil spomin na mladost v krajih ob reki Kolpi. Čeprav je posegal po skrajnih stilizacijah, je želel izpovedati predvsem občutek za enotnost z naravo. S krajinskimi podobami, ki jih je predstavil na prvih samostojnih razstavah v Domžalah, Kranju, Kočevju, Cerknici, na Bledu, v Ljubljani idr., se je Mario Petrić uvrstil med najbolj zanimive predstavnike skupine gorenjskih slikarjev, povezanih v t. i. gibanje »nova krajina«.

Pri slikarskih ciklusih iz konca preteklega stoletja in zadnjih let je Mario Petrić prestopil meje konkretnega krajinskega izhodišča. Delčki krajinskega ambienta so se spremenili v sestavne dele kozmičnega prostora, v njih so se pojavile asociativne simbolne oblike. Ker so slikarske kompozicije postale doživljajska in izpovedna okna in jih je Mario Petrić razumel kot metafore človekove usode, se – tako kot je ob njegovih razstavah pred dvema desetletjema ugotavljala likovna kritika – srečujemo s slikarstvom, ki ni več lepo, marveč resnično.

Mario Petrič je bil dolgoletni član stanovskega društva slovenskih likovnih umetnikov. Na skupinskih razstavah je sodeloval od leta 1954. Do upokojitve leta 1986 je deloval v pedagoškem poklicu, sprva v Sisku in nato v Mengšu. Prvo samostojno razstavo v Domžalah, kjer je živel in ustvarjal, je pripravil leta 1975. V zadnjem času se je pogosto udeleževal razstav kranjskega likovnega društva. Novembra 2005 je bila v Galeriji Domžale prirejena razstava v počastitev umetnikove 80-letnice.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 1. julij 2017 / 17:17

Tomaž bo tekmoval za Slovenijo

Koroški Slovenec 29-letni Tomaž Druml iz Bistrice na Zilji, vrhunski avstrijski tekmovalec v nordijski kombinaciji, bo tekmoval za Slovenijo.

Objavljeno na isti dan


Kamnik / torek, 27. februar 2018 / 11:59

Slovenologija z znanima arheologoma

Kamnik – V Kamniku živeči Američan Noah Charney bo v sklopu svojih pogovornih večerov pod naslovom Slovenologija gostil dva pomembna slovenska arheologa. Ivan Šprajc je bil zaradi odkritij stotine...

Šport / torek, 27. februar 2018 / 11:49

Jakov in Žan domov prinesla medalji

V nedeljo so se zaključile olimpijske igre v Pjongčangu. Naši športniki so osvojili dve medalji. Po biatloncu Jakovu Faku, ki je bil srebrn na individualni tekmi, je bron v veleslalomu osvojil deskar...

Razvedrilo / torek, 27. februar 2018 / 10:59

Eva pred prelomnico

Pevka Eva Černe je prepričana, da jo letos čaka posebno leto. Ob 12-letnici glasbene poti bo v Avditoriju Portorož pripravila gala koncert, s čimer bo uresničila dolgoletne sanje. Ob spremljavi sim...

Gospodarstvo / torek, 27. februar 2018 / 10:34

Zaradi civilne iniciative ustavili investicijo

Avstrijski Hasslacher je zaradi delovanja civilne iniciative ustavil desetmilijonsko investicijo v Lipu Bohinj. Modernizacija proizvodnje je nujna, opozarja direktor Alojz Burja.

Gospodarstvo / torek, 27. februar 2018 / 10:32

Za hlod javorja osemnajst tisoč evrov

Na licitaciji vrednejšega lesa v Slovenj Gradcu je najvišjo ceno dosegel hlod gorskega javorja, za katerega je lastnik iztržil 17.912 evrov.